Zgodba, ki jo piše življenje: Spoznala sva se preko družbenih omrežij

Skupaj sta že deseto leto. Spoznala sta se preko družabnega portala, ki povezuje ljudi, jim nudi prijateljstvo, ljubezen, pogovor. On ima zelo lepe spomine, ona tudi. On je danes star 60, ona 62 let. Preberite si njuno zgodbo.

Recimo jima Darko in Tatjana, saj se nočeta popolnoma razkriti.

»Tisti, ki naju poznajo, vedo, kdo sva,« sta mi z nasmehom povedala. »Za ostale je vseeno, pomembno je, da poveva najino izkušnjo in morda opogumiva še kakšno osamljeno osebo, da stori korak naprej,« sta dodala.

»Pred desetimi leti je bilo spoznavanje preko spleta še tabu tema. Tisti, ki so se spoznali na tak način, so bili drugačni, čudni. Danes je to nekaj povsem običajnega,« je komentiral Darko.

 »Dolgo časa nisva povedala, tudi prijateljem ne, da sva se spoznala preko družabnega omrežja, saj bi naju vsi začudeno gledali,« je povedala Tatjana.

Njena zgodba

»Za mano je bila ločitev. Z možem sva šla narazen prijateljsko. Le vprašanje časa je bilo. Od rojstva sina sva živela ločeno življenje. On je bil službeno ves čas odsoten, jaz sem bila navajena živeti sama. Potem pa je menjal službo in ostajal več doma. Ugotovila sva, da sva si popolnoma različna in da ne moreva več biti skupaj.

Po ločitvi se mi je oddahnilo, nisem si mislila, da bom kdaj pogrešala moško družbo, da si bom še kdaj zaželela, da se z nekom prebudim v novo jutro. A to se je zgodilo. Začela sem pogrešati objeme, poljube, strast. Še več, ugotovila sem, da tega zares sploh še nisem doživela.

Brskala sem po spletu in naletela na družabno stran, kjer se je potrebno prijaviti in že nabiraš prijateljstva, se dogovarjaš za zmenke. Sprva sem le tipala, potem pa sem se spustila.

Prvega zmenka ne bom pozabila. Franci mu je bilo ime, nekaj let starejši od mene, za glavo manjši! Pa čeprav je trdil, da je velik skoraj dva metra. Dobro, to bi že nekako prenesla, toda, ko sva na prvem zmenku odšla na pijačo in prigrizek, mimogrede, povabil je on, sem morala jaz vse plačati! Potem sem izvedela še, da živi pri materi, ki mu kuha in pere. Hvala lepa. Tega ne potrebujem. Sem mu kar dala vedeti, da iz te moke ne bo kruha.

Drugi je bil Sergej. Privlačen moški. Skoraj preveč. Ves čas me je gledal naravnost v oči, čutila sem, kako prodira v moje misli. Ob koncu zmenka, šla sva na čaj in sprehod, me je vprašal, če greva na seks k njemu ali k meni. Menil je, da je brez pomena zavlačevati. No, jaz nisem mislila tako. Sploh pa ne, ko mi je omenil, da ima rad svobodno vezo in več žensk naenkrat. Niti spraševala nisem ali vse hkrati ali vsako posebej.

Skoraj sem obupala, da bom spoznala nekoga, ki bi imel podobne interese, ko sem naletela nanj. Darko je bil, po elektronskih pismih sodeč, enkraten človek. Moja sorodna duša. Nisem takoj šla na zmenek z njim, čeprav me je prosil. Želela sem ga bolje spoznati in se ne spet prehitro zaleteti. In rekla sem si, da če on ne bo pravi, odneham z iskanjem preko spleta.

Ko sva se dobila prvič, sem imela tremo. Skrbelo me je, da mu ne bom všeč, da bo on čuden, da bo spet nekaj narobe. Pa ni bilo. Že prvi zmenek je bil čudovit. Šla sva na sprehod, kupil mi je pečen kostanj, sedela sva na klopi in se pogovarjala. Bil je sproščen, zabaven, poln pozitivne energije.

Napisala sem mu telefonsko številko in čez nekaj dni me je poklical in povabil v hribe. Potem sva šla na bovling in v kino. Počasi sva pričela stopati po isti poti. Najprej kot prijatelja, šele čez nekaj meecev sva se prvič poljubila. Šele čez dve leti preselila v skupni dom.

Ni mi žal. Našla sem ga. Preko spleta. In svetujem vam, da ne obupate. Nekje je tisti pravi, ki čaka na vas.

Njegova zgodba

Nikoli nisem verjel v zmenek preko spleta. A naneslo je tako. K sreči!

Poročen nisem bil nikoli, imel sem nekaj resnih zvez, pa se je končalo. Tiste prave ni bilo. Ali pa sem jaz potreboval več časa, da sem se spremenil in začel na življenje gledati drugače. Morda sem bil v zvezi res preveč zahteven, morda se nisem znal prilagajati.

Prijateljem sem šel na živce. Spet sem bil samski in obupan. Nekdo je predlagal, da poiščem zmenek preko spleta. Upiral sem se, pregovorili so me. Pa naj bo, sem si mislil. Izgubiti nimam ničesar. Če mi ne bo všeč, se lahko obrnem in grem.

Tatjana je bila prva s katero sem navezal stik. Niti sanjalo se mi ni, da je tudi zadnja. Da bom kar takoj našel tisto, ki sem jo iskal.

Nekaj je bilo na njej, na njenih besedah. Bila je odkrita, prijazna, optimistična. Imela je želje, sanje, strahove. Ni želela biti sama, to mi je takoj povedala.

Že takoj, ko sem jo prvič zagledal, mi je bila všeč. Zelo všeč. Prav težko sem se zadrževal, da je nisem kar poljubil. A bal sem se, da bi jo tako prestrašil, povedala mi je za prejšnje zmenke in da je že skoraj obupala. Ni enostavno najti sorodno dušo, toda, če se potrudiš, imaš možnosti za uspeh.

Spominjam se najinega prvega poljuba. V njenih očeh sem prebral, da je že skrajni čas, da naredim korak naprej. Gledala me je v oči, prijel sem jo za roko in jo poljubil. Padal je sneg, vse je bilo belo, naju pa ni zeblo. Stala sva na pločniku in se poljubljala kot dva najstnika.

Danes sva skupaj že deseto leto. Čudovito obdobje sva že preživela, pred nama pa je še toliko lepega. Še vedno sva zaljubljena, še vedno nisva sita drug drugega, še vedno se pogrešava, če nisva skupaj.

Že sama misel, koliko osamljenih ljudi ta trenutek sedi za računalnikom, je žalostna. Ni potrebno veliko, da najdeš prijatelja, partnerja, nekoga, ki posluša, nekoga, s katerim greš lahko na izlet ali na čaj. Splet ponuja tudi prijateljstvo in ljubezen. Zbližuje enako misleče, povečuje število prijateljev in boža ranjena srca. Vredno je poskusiti, sta zaključila s svojo pripovedjo Tatjana in Darko. Z roko v roki.