Tako o demenci razmišljajo otroci

(foto: freepik.com)

Raziskava je pokazala, kako o demenci razmišljajo otroci, ki te hude bolezni ne poznajo in kako tisti, ki jo. Preberite.

Na slovenskem portalu eDemenca so objavili raziskavo o tem, kako otroci razmišljajo o demenci.

Raziskava, ki jo je opravila Patricije Frece (diplomsko delo, 2020) o poznavanju demence med otroki v osnovi šoli je pokazala izredno zanimive rezultate.
Z vami delimo, vpogled v to, kaka drugačno je razmišljanje, kadar otrok bolezen pozna ali pa je ne.

Razmišljanje otrok o sporazumevanju z osebo z demenco, ki izkušnje z osebo z demenco v življenju še NIMAJO:

  • sporazumevanje z osebo z demenco je težavno, ker vse pozabi,
  • nekateri otroci bi se osebe z demenco izognili (“Jaz bi šel stran, če bi srečal človeka na ulici”),
  • besede je potrebno ponoviti večkrat (“Npr.: gospod, gospod, gospod, dej mi, dej mi, dej mi, žogo, žogo, žogo),
  • potrebno je govoriti bolj na glas,
  • osebi bi prevajal,
  • uporabljali bi pantomimo,
  • nekateri otroci so menili, da lahko osebe z demenco berejo z ustnic,
  • vprašanja za osebo z demenco zapišemo na list papirja (vprašanje si prebere),
  • komunikacija s kretnjami (rokami).

Razmišljanje otrok, ki izkušnje z osebo z demenco v življenju IMAJO:

  • pogovor z osebami z demenco poteka enako kot običajen pogovor (otroci so poudarili pomembnost potrpežljivosti),
  • če oseba z demenco večkrat vpraša isto vprašanje, mu še enkrat odgovorimo nanj,
  • tudi če ti kaj vprašaš, moraš, kdaj večkrat ponoviti svoje vprašanje,
  • uporabljamo besede, ki so človeku blizu (“Lahko uporabljaš njihove besede”),
  • poleg besednega sporazumevanja vključiš tudi praktični prikaz (“pokažeš jabolko”),
  • glasnejši govor, kadar oseba slabše sliši,
  • sporazumevanje preko risanja,
  • pogovor je odvisen od vrste demence,
  • pogovor z osebami z demenco je pomemben za ohranjanje možganskih funkcij (“Pomembno je, da se pogovarjamo z njimi, saj tako bolj krepijo možgane”).
    Otroci so naša prihodnost – bodoči zdravniki, psihologi, negovalci, policisti, socialni delavci, prostovoljci … Učimo in pogovarjajmo se z njimi odprto tudi o bolezni in minljivosti.

Še več boste našli tukaj.