Pravilen položaj, 30 stiskov prsnega koša in 2 vpiha na usta lahko rešijo življenje.
»Namen prve pomoči je v tem, da poškodovanec ali bolnik lahko v kar se da najboljšem stanju in čim hitreje pride do strokovne medicinske pomoči. S pravilnim ukrepanjem lahko ponesrečencu tudi rešimo življenje,« je ob jutrišnjem svetovnem dnevu prve pomoči opozorila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Znanje prve pomoči je torej zelo pomembno, a nujno je, da ga izvajamo pravilno, saj le tako lahko pomagamo poškodovancu ali bolniku. »Prva pomembna stvar je ugotovitev, zakaj je prišlo do poškodbe. Nato je treba zavarovati tako sebe, ponesrečenca in prostor. Pri premikanju poškodovanca moramo biti izredno previdni, saj gre lahko za notranje poškodbe, zato se naprej prepričamo, če je odziven, da nam lahko sam pove, kaj se je zgodilo in kaj ga boli,« pove predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in nadaljuje: »Če ugotovimo, da je nezavesten, preverimo dihanje. To ugotovimo tako, da se sklonimo nadenj, in če se poškodovancu prsni koš dviga oz. čutimo in slišimo izdih, ga postavimo v stabilen bočni položaj. To pomeni, da mu bližnjo roko odročimo v pravem kotu, drugo pa potegnemo čez prsi. Nogo, ki je bolj oddaljena, dvignemo h kolenu, a pazimo, da je stopalo na tleh. Nato ga obrnemo na bok in mu glavo potisnemo rahlo nazaj.«
Kako ukrepati, če oseba ne diha? V vsakem primeru moramo takoj poklicati strokovno medicinsko pomoč, torej 112. Če opazimo, da ne diha, začnemo z umetnim dihanjem. Najprej ponesrečencu sprostimo dihalne poti in odstranimo morebitne ovire v ustih. Takoj začnemo z masažo srca. To pomeni 30 stiskov prsnega koša in 2 vpiha na usta, kar ponavljamo vse dokler oseba ne začne dihati oziroma dokler ne prispe na mesto nesreče ekipa nujne medicinske pomoči. Če imamo v bližini avtomatski defibrilator, ga uporabimo v skladu z navodili, ki so v samem defibrilatorju. Če opazimo, da ima oseba zunanje poškodbe oz. krvavite, jih poskusimo zaustaviti.
»Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi vsak posameznik vsaj enkrat na leto ponovil osnove nudenja prve pomoči, saj lahko tako preprečimo najhujše, če pride do nezgode oz. nesreče,« še zaključi mag. Darja Potočnik Benčič.
-
-
-
-
-
