Vitamin C je za naše telo zelo pomemben, morda celo bolj, kot si mislimo. Če nam ga primanjkuje, lahko to pripelje do hudih bolezni, do okvare srca in ožilja, poviša se nevarni holesterol, grozi nam srčna kap. Koliko ga dnevno potrebujemo in kako ga najlažje dobimo, boste izvedeli v prispevku!
Živali ne poznajo bolezni srca in ožilja
Dr. med. Mathias Rath sprašuje, zakaj živali ne poznajo srčnega infarkta? Zato ker v svojih jetrih ustvarjajo velike količine lastnega vitamina C in tako stabilizirajo stene žil. Samo dve bitji umreta zaradi srčnega infarkta in to sta človek in morski prašiček. Obema je skupno, da njuni telesi ne ustvarjata lastnega vitamina C. Zagotoviti si ga morata s hrano. Če pa jima to ne uspe, umreta. V prejšnjih stoletjih so pomorščaki umirali zaradi notranjih krvavitev, ker jim je popokalo ožilje in želodčne stene. Do strah zbujajočega skorbuta, ki so jo nekoč trpeli pomorščaki zaradi pomanjkanja C je prišlo, ker mornarji med dolgimi ladijskimi plovbami po tedne ali mesece niso zaužili nobene sveže zelenjave ali sadja.
Bolezni srca in ožilja niso nič drugega kot zgodnji stadij skorbuta, nastalega zaradi kroničnega pomanjkanja vitaminov. Danes večina ljudi jemlje le toliko vitamina C, da prepreči odkrito obliko skorbuta, vendar pa to še zdaleč ne zadošča, da bi z njim ohranili zdravje obtočil.
Po zaslugi celične medicine vemo, da potrebuje vsaka telesna celica enake biokatalizatorje, enako biološko »gorivo« za vzdrževanje svojih biokemičnih življenjskih funkcij. Najpomembnejši biokatalizatorji so vitamini, minerali, čiste prvine in nekatere aminokisline. Večine teh telo ne more ustvariti samo, temveč jih moramo zaužiti s hrano in z dodatki. Pomanjkanje vitaminov v stenah arterij je najpogostejši vzrok srčnega infarkta, kapi in visokega krvnega tlaka. Celice srčne mišice, ki trpijo pomanjkanje vitaminov, pa so najpomembnejši vzrok srčne oslabelosti in motenj v ritmu bitja srca.
Zakaj pomanjkanje vitaminov povzroči bolezni srca in ožilja?
Vitamin C je »cement« telesa in krvnih žil, saj pospešuje nastajanje kolagenov, elastinov in drugih stabilizacijskih molekul v telesu. Kolagen je po videzu in vlogi podoben železnim palicam, ki naredijo beton stabilen in trden. Milijoni teh bioloških stabilizacijskih molekul sestavljajo vezivno tkivo telesa, kosti, kože in žilnih sten.
Kolikor več vitamina C je na voljo, toliko več kolagena lahko ustvarijo celice žilnih sten in toliko stabilnejše so stene arterij, ven in kapilar. To je zelo pomembno, kajti zaradi nenehnega mehaničnega pritiska med krvnim obtokom so te močno obremenjene.
Ateroskleroza – zasilno “popravilo” ob pomanjkanju vitaminov
Zadostna količina vitamina C tako ohranja žile prožne, a če ga ima telo premalo, se žile ne morejo dovolj okrepiti, zato nastane na notranjih stenah arterij na milijone majhnih razpok in poškodb – t.j. začetek ateroskleroze. Ko je porabljen ves vitamin C, začno vezivna tkiva in žilne stene razpadati in človek zaradi notranjih krvavitev (skorbut) umre.
Ker danes skoraj vsem kronično primanjkuje vitaminov, so naše žilne stene prepredene z razpokami. Zato skuša telo utrditi žile drugače, tako da zamaže razpoke z maščobami in beljakovinami. To zasilno popravilo pa pospešuje nastajanje holesterola v jetrih.
Holesterol je telesna »nadomestna malta«, ker zaradi pomanjkanja vitamina ne morejo nastajati normalne utrjevalne (stabilizacijske) molekule.
Če kdo leta in desetletja dolgo trpi kronično pomanjkanje vitamina C, telo neprenehoma ustvarja preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo odlagajo v žilah. Ta čezmerna »popravila« ustvarijo zloglasne aterosklerotične obloge, ki zožujejo žile in nazadnje pripeljejo do infarkta. Ker so koronarne arterije izpostavljene največjim obremenitvam, nastane v njih tudi največ razpok, te pa znova terjajo aterosklerotične obloge. Zato so srčni infarkti najpogostejši, zaradi zoženja možganskih arterij pa pride do možganske kapi.
Pri morskih prašičkih je dr. Rath nedvoumno dokazal, da je posledica pomanjkanja vitamina C prav ateroskleroza, ta pa lahko povzroči srčni infarkt ali možgansko kap. Pet tednov so dve kontrolni skupini hranili z enakimi količinami holesterola, beljakovin, sladkorja, soli itn. Ena skupina je prejemala preračunano na človeško telesno težo – 60 mg vitamina C na dan (to je v večini dežel priporočljivi odmerek), druga pa (preračunano) 5 g tega vitamina. Pri morskih prašičkih iz skupine, hranjene s »priporočljivimi količinami«, so se aterosklerotične obloge kaj hitro pokazale, tisti pa, ki so prejemali dovolj vitamina C, so ostali zdravi. Da je priporočljivi dnevni odmerek 70 do 90 mg vitamina C mnogo pre-majhen, kaže že to, da skoraj vse živali ustvarijo od 2000 do 20 000 mg lastnega vitamina C na dan.
Kot je bilo že opisalo, je zvišana vrednost holesterola znamenje kroničnega pomanjkanja vitaminov in poskus telesa, da bi zadelalo stene žil z nadomestno snovjo. Če se ustvari vitaminsko ravnotežje, jetra samodejno zmanjšajo nastanek holesterola. Najboljši dokaz za to je zimsko spanje v živalskem svetu. Med zimskim spanjem, ko nastaja v živalih komaj kaj vitamina C, izkazujejo na primer medvedi raven holesterola več kot 400 mg/l. Ta izjemno visoka koncentracija bi morala pravzaprav povzročiti izumrtje medvedov zaradi srčnega infarkta. Toda medvedje sploh ne poznajo te bolezni, ker si spomladi med hranjenjem zopet ustvarijo toliko lastnega vitamina C, da se stene žil dovolj utrdijo.
Če povzamem – za zdravje srca in ožilja, za uravnotežen holesterol, za primerno vrednost trigliceridov potrebujemo vsaj 1000 mg C-vitamina dnevno in enako količino Omega 3 maščobne kisline. Ker vemo, da je zelo težko tako velike količine pokriti s hrano, vam svetujem dopolnilo C-vitamina in Omega 3 maščobne kisline.
Prispevek je pripravila Minka Gantar. Še več boste našli tukaj.
-
-
-
-
-
