Predmenopavza: Kam in kako naprej?

Ali veste kdaj nastopi predmenopavza in kakšni so lahko njeni znaki? Preberite osebno izkušnjo in odlične nasvete, ki va, bodo zagotovo v pomoč.

Predmenopavza (od približno 44. leta do 1-2 leti pred izgubo menstruacije, to je do nekje 51. leta).

Nestrpnost, najraje bi pobegnila nekam, po 44. letu klici po spremembi. Vendar še vedno glava v pesku, saj se bo vse rešilo. Ženske se pogosto drogiramo s partnerstvom, v katerega tiščiš namesto da bi reševal svoje probleme, ali pa probleme v odnosu. To je obdobje, ko imaš občutek, da si v prostem padu. Padaš, padaš..se pogrezaš skozi zrak navzdol. In dokler padaš imaš občutek, da še ni konec, da ni tako hudo, da je rešljivo oziroma da so rešitve na dosegu roke. Šele ko dosežeš dno veš, da je to dno, saj ni več kam. Šele takrat se pričneš vzpenjati. Vendar to pride kasneje.
Zamotiš se s partnerjem, s kuhanjem, trgovina, tv. Kam naj se še skrijem? Potrebno se je bilo soočit s svojim življenjem, s seboj, vendar mi ni šlo najbolje. Nasprotno!
Moj dnevnik iz tistega časa je poln pozitivnih afirmacij, v stilu: postavljaj si cilje, čim bolj jasne, že doživete, vživi se vanje, pa se bodo uresničili. Romantične iluzije. Morda je pri komu to delovalo, pri meni ni. Kot bi pričakovala, da bo nekdo prišel od zunaj in s čarobno palčko uresničil moje želje, cilje. Pa tako natančno sem si jih napisala, kot so mi svetovali. Nisem in nisem hotela uvideti svoje dejanske situacije. Da sem v slepi ulici. In to na skoraj vseh področjih svojega življenja. Da se vse okrog mene lomi, spreminja..

To je pač moja karma, sem si rekla. In to je to. Torej sprejeti in nedelovati, tako učijo v novoduhovnih gibanjih. Kakšna neumnost! Lomilo pa se je na partnerskem področju (skregano z vrednotami), poklicnem (kaj je še preostalo od kariere, kaj sploh to je?), zdravstvenem (prevelika teža, nič telovadbe), duhovno nazorskem (v kaj naj še verjamem?). Bila sem tudi izredno nataknjena, sitna, jezljiva, občutljiva in nemirna, nemirna. Če sem se le lahko, sem se kregala, pametovala itd. Če danes pogledam fotografije iz tistega časa vidim, kako sem pogosto spreminjala svoj zunanji videz: od kratkih las, daljših, svetle obleke, po zopet vsa v črnem. Enkrat poslovna eleganca, drugič totalen casual kar tja v tri dni. Ponovno iskanje same sebe, občutek izgubljenosti.

Naj se že nekaj zgodi in spravi moje življenje v red

Vsak dan bolj sem se umikala vase. Občutek sem imela, da nisem več kos vsemu, kar se dogaja na praktično vseh področjih mojega življenja. V svoj zagovor lahko rečem, da nisem imela nikogar, na katerega bi se naslonila. Je pa verjetno to le izgovor. Kot sedaj vidim, bi se morala zanesti le nase in na svoj razum ter občutke v telesu. In jim verjeti. Pa kar ni bilo dovolj moči. Saj ne zmorem, ne znam..Kako bom sama, ne bo šlo. Glavo v pesek. Se bo že rešilo vse skupaj. Če bom le dovolj meditirala, verjela v svojo vizualizacijo, saj bo partner rešil vse skupaj. Nisem sprevidela, da je tudi sam izgubljen. Cena, ki sem jo plačala za ta moj konformizem, je bila kasneje ogromna. Tako velika, da me je včasih spravljala na rob življenja.

Kaj napisati, da bi koristilo tistim, ki so ali prihajajo v to obdobje?
1. Ne pometaj več pod preprogo!

Predvsem odnosov in situacij v katerih si. Ne si govorit, da bo vse dobro. Pozitivne afirmacije ne pomagajo dosti, le reševanje nakopičenih problemov se prelaga na prihodnost. Potrebno si je iskreno pogledati v oči in pri tem uporabiti razum. Čustvom je potrebno dosledno prisluhniti, saj so smerokaz, pokazatelj, na katerih področjih je potrebno reševati zadeve in kje delujemo v nasprotju s svojimi vrednotami. So to odnosi v partnerstvu, v družini, s starši, otroci, prijatelji, je to služba, je to lastna kariera, vprašanje smisla, je to duhovna pot, zdravje, življenjski slog, nezdrave navade? Odločitve naj bodo plod razuma. In takrat šele, ko vam bo jasno, kaj storiti in se boste že postavili na novo pot, se bodrite s pozitivnimi mislimi. Na novih poteh boste gotovo potrebovale veliko poguma ter predvsem vztrajnosti. Ne ozirajte se levo in desno po pomoč. Ne bo je. In še to, kjer ni iskrenosti, ni mesta za vas. Poslušajte notranji glas, občutke v telesu. Reagirajte, rešujte, spreminjajte se. Ne bojte se. To je najpomembnejše. Ne se bati.

2. Zdravje

Skrajni čas! Telovadba, diete, zdravniški pregled. Kilogrami pod kontrolo! Ničesar ne zanemarite. Izredni pripomoček je lahko postenje. Pri hormonskem neravnovesju, spremembi razpoloženja in PMS je postenje ali vmesno postenje izredno učinkovito. Moje kolegice so se v času največjih telesnih sprememb ter duševnih travm, postile. Nekaj dni, ne več. Zelo so zbistrile misli ter ublažile simptome PMS. Menstruacija je namreč v tem času še redna. Torej, svoje zdravje vzemite resno pod vprašaj in uporabljajte koristi postenja.

Pomoč za simptome v tabletkah: če res ne morete drugače, jo vzemite. Na trgu se dobi marsikaj. Vendar le kot pomoč telesu pri prilagajanju na novo stanje zmedenih hormonov v telesu in ne dlje časa. Telo se namreč nanje navadi ter ustavi lastne procese, ki naj bi sedaj potekali po naravni poti. Hkrati nikakor ne spreglejte sporočilom, ki vam jih telo pošilja. Prisluhnite svoji notranji modrosti. Sama v predmenopavzi nisem jemala ničesar. No ja, če sem bila potrta, sem se najedla čokolade in je bilo bolje. Običajno ob sobotah ali nedeljah. Tega sicer ne priporočam, zdelo pa se mi je bolje, kot jemati hormonske nadomestke.

3. Uredite vse odprte zadeve sedaj

Bolje, da ste sedaj vi aktivni v svojem življenju, kot da se prepustite življenju, da se prične vrteti okrog vas. Kasneje, čez nekaj let, ne boste imele pod kontrolo ničesar več. Pogoltnilo vas bo kot v vrtinec tornada. Vse tisto, za kar ste imele sedaj čas nekaj let, se bo poskušalo urediti v letu ali dveh. Intenzivnost dogajanja bo tedaj silovita. Sedaj je še nekaj časa, da uredite stvari v miru in tako kot vi želite, ter pod vašo kontrolo. Še vedno ste dovolj mlade, da zamenjate službo, otroci so že večji. Suvereno in iskreno se pogovorite s partnerjem ter skupaj rešujta svoj odnos. Če to ni možno, Adijo! Lahko se preselite, ne taktizirajte s premoženjem. Ne bojte se izgubiti socialne sredine, prišla bo nova. Vpišite se na fakulteto, ali se kako drugače izobražujte. Obvezno nekaj storite na področju svojega znanja. To izredno poveča občutek lastne vrednosti ter odpre nov svet. Izkoristite ta čas za stvari, ki vas mentalno zaposlujejo. To so signali, ne spreglejte jih sedaj.

Zaupaj svojemu razumu, sebi. Saj to je tvoje življenje. Kar boš vložila vanj, boš dobila nazaj. Ali, kot je rekel moj prijatelj: življenje ni škrto, zaupaj, da ima za tebe še shranjene lepe trenutke.

Še več zanimivega pa boste našli tukaj.

Avtorico prispevka pa lahko kontaktirate tudi tukaj.