Jagodičevje spada med najbolj zdrava živila, mnogi jih označujejo tudi pod oznako “super živila”.Od junija do septembra si privoščite sveže lokalno jagodičevje, preostali del leta uživajte zamrznjenega.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da presežek nabranega jagodičevja čim prej zamrznete in porabite v roku pol leta, le tako boste ohranili večino bioaktivnih snovi z antioksidativnimi učinki, kot so vitamin C in fenolne spojine.
Svetujejo še, da večjih količin jagodičevja ne nabirate v gozdu, rastline posadite doma na vrtu, nekatere vrste, kot so jagode in ameriške borovnice, bodo uspevale tudi v koritih in loncih na balkonu.
“Izvlečkov jagodičevja v obliki prehranskih dopolnil ne potrebujete, če uživate pestro in uravnoteženo prehrano. Raje zaužijte čim več svežega oziroma zamrznjenega (odtajanega) jagodičevja,” poudarjajo pri ZPS.
Nekaj antioksidantov se bo ohranilo tudi ob predelavi v marmelade in sokove, izberite take s čim manj sladkorja in jih ne hranite predolgo, saj se antioksidativna učinkovitost sčasoma zmanjšuje.
Kakšen je vpliv antioksidantov, ki jih jagodičevje vsebuje?
Antioksidanti branijo telo pred oksidativnim stresom oziroma prostimi radikali, ki nastajajo kot stranski produkt različnih fizioloških procesov. Deloma nastajajo naravno, veliko jih lahko nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju (rentgen, radioaktivne snovi) in zaradi vnosa različnih telesu tujih snovi, kot so pesticidi, umetna barvila, konzervansi, zdravila, katran. Prosti radikali sprožajo številne neželene kemijske reakcije in s tem poškodujejo naše celice, kar je lahko vzrok za nastanek številnih bolezni in za hitrejše staranje organizma.
“Rastlinske spojine z antioksidativnim učinkom (antioksidanti) so v vsem sadju in zelenjavi v različnih količinah, vendar po vsebnosti izstopa prav jagodičevje. Pomen antioksidativnega delovanja fenolnih spojin, zlasti iz drobnega barvitega sadja (jagodičevja), za preprečevanje in zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, diabetesa, raka in debelosti poudarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO),” poudarjajo pri ZPS.
Pri ZPS predstavljajo še najpogosteješ vrste jagodičevja in njihove lastnosti:
Maline
Rastlino, na kateri rastejo maline, imenujemo malinjak, na splošno jih delimo na enkrat in dvakrat rodne. Najbolj pogoste so rdeče, poznamo tudi črne, rumene, škrlatno vijoličaste in oranžne. Poleg koristnih fenolnih spojin (elagitaninov in antocianinov) vsebujejo tudi veliko prehranske vlaknine.
Gozdne borovnice
Imajo velik antioksidativni učinek, ki ga lahko pripišemo veliki vsebnosti antocianinov. Vsebujejo jih več kot ameriške borovnice, prav tako imajo več vitaminov C, E in A. Z zaužitjem 18 gramov gozdnih borovnic že dosežemo povprečno vrednost dnevnega vnosa antocianinov (od 180 do 215 mg). Zaradi sestave sladkorjev so eden izmed redkih sadežev, ki ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.
Ameriške borovnice
Plodovi ameriških borovnic so debelejši in bolj sočni, a manj aromatični v primerjavi z gozdnimi borovnicami. Antocianini so le v kožici, medtem ko so v navadni borovnici tudi v mesu. Najbolje rastejo v kislih tleh, bogato obrodijo prav v kraju Borovnica.
Robide
Dobro uspevajo na toplejših legah in ob stenah poslopij, kjer so zavarovane pred nizkimi temperaturami in vetrom. Plodovi so zelo občutljivi, zato jih obiramo v hladnem delu dneva. Ogromno sort robid ob zamrzovanju izgubi črno barvo in pordeči. Posušene poganjke lahko uporabimo za čaj, sveže pa spomladi v majhnih količinah v solati.
Brusnice
Ker so zelo kisle, jih redko uživamo sveže. Kar 95 odstotkov jih predelajo v sokove, marmelade ali jih posušijo. Študije kažejo, da se antioksidativna učinkovitost brusnic s pravilnim sušenjem povečuje. V tradicionalni medicini se plodovi uporabljajo za preprečevanje okužb sečil – ledvic, mehurja in sečevoda.
Jagode
Največ jagod uvozimo iz Italije in Španije, kjer jih v rastlinjakih gojijo celo leto. Vsako leto pa z veseljem pričakujemo slovenske, ki so bolj okusne in dišeče, saj so obrane zrele, temu primerna je tudi (višja) cena. Odlično uspevajo tudi v loncih. Od vsega jagodičevja so zaradi večje vsebnosti vode najmanj primerne za zamrzovanje, so pa bogat vir vitamina C – s 125 grami jagod že zadostimo dnevnim potrebam po vitaminu C.
Rdeči ribez
Dobro uspeva v nevtralni do rahlo kisli zemlji. Poznamo rdeči, črni in rumeni ribez, največ močne in značilne arome ter vitamina C (181 mg/100 g, 226 % PDV) pa ima črni ribez. Vsebuje veliko pektina, zato je odličen za pripravo domačih marmelad in želejev.
Kosmulja
Zreli plodovi so zelenorumene in rdeče barve ter sladko-kislega okusa. Rastlina ima veliko trnov, plodovi imajo izrazito muho in so dlakavi. Uživamo jih lahko sveže ali skuhamo marmelado, uporabimo v pecivu in pitah.
Josta
Je križanec med kosmuljo in črnim ribezom, ime je sestavljeno iz nemških poimenovanj za črni ribez (Johanisbeere) in kosmuljo (Stachelbeere). Je brez trnja in ima večje aromatične plodove, ki jih lahko predelamo v sok ali marmelado.
Še več najdete tukaj.
-
-
-
-
-
