Ste vedeli, da zlobna dvojčka staranja vsak dan prežita na vas? Če ju ne ustavite, se vsako jutro zbudite bolj stari in pozabljivi. Imenujeta se oksidacija in vnetje.
Oksidacijo povzroča kisik
Kisik je potreben za življenje, hkrati pa je krivec za oksidacijo. Poglejmo primer: jabolko prerežete in ga pustite na zraku. Takoj se začne proces oksidacije – površina postane rjava. To je oksidacija. Če pa prerezano jabolko namažemo z limoninim sokom, potem pa površina ostane sveža, lepa – proces oksidacije je zaščitil C-vitamin.
Enak proces poteka v možganih. Če imate premalo C-vitamina in ostalih antioksidantov v svoji prehrani, če ste pogosto pod stresom, se sprožijo procesi oksidacije in s tem seveda tudi propadanje možganov.
Živila bogata z antioksidanti – oz. kaj bi morali jesti vsak dan, da bi preprečili staranje možganov: limone, šipek, špinačo, papriko, granatno jabolko, borovnice, rdeče grozdje, bezeg, zeleni čaj, ribez.
Prehranjevanje krvno- možganske bariere
Polifenoli iz supersadja imajo sposobnost, da preidejo krvno-možgansko bariero in prispejo do možganskega tkiva ter zaščitijo možganske celice pred poškodbami in pomagajo pri vzdrževanju njihovih pomembnih funkcij.
Spremembe v možganskem tkivu in posledično slabljenje kognitivnih funkcij se že dolgo povezuje z visokim deležem maščob in sladkorjev v “industrijski prehrani”.
Po drugi strani pa se je pokazalo, da ima visok vnos polifenolov nasproten učinek – ščiti možgansko tkivo pred negativnimi spremembami, vzdržuje funkcije možganov in upočasnjuje staranje.
Dve raziskavi sta še dodatno osvetlili to stanje:
• Prvo, objavljeno koncem leta 2008 so izpeljali v Centru za raziskavo Alzheimerjeve bolezni pri Karolinska Inštitutu na Švedskem. Pokazala je, da prehrana, bogata z maščobami, sladkorjem in holesterolom (ki ustreza industrijski “fast food” prehrani) povzroča na možganih spremembe, podobne tistim, ki jih imajo oboleli za Alzheimerjevo boleznijo. “Vsa hrana, ki vsebuje veliko maščob, sladkorjev in holesterola, bo verjetno pripeljala do istih negativnih posledic”, je komentirala avtorica raziskave Susanne Akterin. “Če vzamemo v obzir, da nimamo dovolj učinkovitih zdravil za to strašno bolezen, je najbolje preprečevati, da se ta razvije.”
• Druga raziskava se ukvarja s pozitivno stranjo zgodbe. Kaže, da sadje, bogato s polifenoli, nudi zaščito pred negativnimi možganskimi spremembami. V izdaji časopisa Journal of Food Science za 1-2008, so korejski raziskovalci pokazali, da so določeni polifenoli privedli do zmanjšanja poškodb celic možganskega tkiva, ki jih je povzročil oksidativni stres, povezan z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence. “Naša raziskava kaže, da antioksidanti iz sadja in zelenjave ščitijo nevrone pred oksidacijskim stresom”, so zaključili raziskovalci.
Te raziskave so dodatek k rastočemu številu dokazov iz predhodnih raziskav o tem, da polifenoli iz sadja nudijo možganskim celicam zaščito pred Alzheimerjevo boleznijo, poleg tega pa prispevajo k zdravju srca, prostate, dojk, pljuč in sklepov.
Resveratrol – snov, ki jo dobite v rdečem vinu deluje proti staranju, kot tudi pri izboljšanju in preprečevanju degradacije vida in možganov.
Resveratrol je snov, ki jo najdemo v kožici grozdnih jagod, v rdečem in črnem vinu. Rastline proizvajajo resveratrol kot lastno zaščito pred glivično infekcijo, stresom, poškodbami in sončnimi žarki. Resveratrol krepi imunski sistem rastlin. Resveratrol je topen tako v vodi, kot v maščobi in ima številne ugodne učinke tudi na človeško telo:
• deluje protivnetno,
• proti virusno,
• dviga imunski sistem,
• zavira razvoj raka in nastanek bolezni srca in ožilja.
Zaščitno deluje tudi na srčne možganske in ledvične celice. Zadnje raziskave dokazujejo celo učinek resveratrola proti staranju, kot tudi pri izboljšanju in preprečevanju degradacije vida in možganov.
Resveratrol prispeva k obnovi E vitamina, kar pa pomeni, da se poveča zaščita celičnih membran, poveča se prekrvavitev, poveča se dovod kisika v najbolj oddaljene žilice- kapilare in ne nazadnje se upočasni staranje.
Špinača vsebuje alfa lipoično kislino
Alfa lipoična kislina je močan antioksidant, ki se veže tako v vodi, kot v maščobi, povečuje moč drugih antioksidantiv kot sta vitamin C in vitamin E, preprečuje degenerativne poškodbe na očeh ter spodbuja obnovo živcev in pomaga celo pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni.
Alfa lipoična kislina preprečuje staranje možganov.
• dokazano pomaga pri obnovi jeter – tudi ko so vzrok za poškodbe zastrupitev z alkoholom ali gobami
• pomaga razstrupljati telo
• preprečuje oksidacijo dobrega holesterola in nastanek slabega holesterola
• zmanjšuje vrednost trigliceridov v krvi
• vpliva na zmanjšanje inzulina in pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja- alfa lipoična kislina posnema učinkovanje inzulina – v telesu deluje podobno kot inzulin (glukozo “transportira” v celice; preostanek, kar ga celice ne sprejmejo, pa shrani v maščobne zaloge), vendar za razliko od inzulina, alfa lipoična kislina shrani več glukoze v mišične celice in manj v maščobne celice
• pomaga pri občutku sitosti in posledično pomaga pri hujšanju.
Limone vsebujejo C-vitamin, ki sodeluje pri tvorbi nevrotransmiterejv – živčnih prenašalcev podatkov iz ene celice v drugo celico.
Poleg zaščitnih snovi pa možgani potrebujejo tudi dobre maščobe. Dobre maščobe preprečujejo vnetja.
Sem spadajo hladno stiskana olja, ki so bogata z E-vitaminom, kot tudi zelo kvalitetne omega 3 maščobne kisline, ki pa morajo imeti certifikat o čistosti, ker v nasprotnem primeru spet vnašate težke kovine v vaše telo in tako pripomorete k obremenjenosti telesa s strupi.
E vitamin uničuje proste radikale v celičnih membranah in tako pripomore k obnovi možganskih celic, poleg tega pa poveča prekrvavitev in koncentracijo. Odlični viri E-vitamina so vsa hladno stiskana olja – naj izpostavim samo nekaj dobrih olj: laneno, repičino, orehovo in bučno olje; najboljši naravni vir E-vitamina pa je olje iz pšeničnih kalčkov.
Omega 3 maščobna kislina
• topi strdke v žilah in uravnava holesterol
• blaži artritis (vnetje sklepov)
• vpliva na kožo – luskavica in srbečica
• pomaga proti glavobolu in migreni
• podpirajo strukturo in delovanje možganov in živčnega sistema
• učinkuje protivnetno
Dve tretjini možganov je sestavljeno iz maščob. Omega 3 maščobna kislina je glavna sestavina za obnovo mielinske ovojnice v možganih. Zdrav vir omega 3 maščobne kisline so mastne ribe. Uživajte čim več rib. Naj vas opozorim, da pa konzerve ne spadajo v kategorijo zdrave hrane. Če že jeste konzerve, naj bodo to sardine in ne tune. Tuna je namreč riba roparica in je zadnja v prehranjevalni verigi. To je tudi vzrok, da so tune obremenjene s težkimi kovinami.
Znanstveniki so zagnali pravi preplah zaradi kritičnega pomanjkanja DHK maščobne kisline pri večini prebivalstva v zahodni kulturi. DHK maščobna kislina, ki jo dobite z uživanjem mastnih rib je pomemben gradnik človeškega možganskega tkiva, največ se je nahaja v možganski sivi snovi ter v očesni mrežnici. Nizke vrednosti DHK povezujejo z depresijo, izgubo spomina, demenco in motnjami vida.
Na dobro delovanje možganov vplivajo B-vitamini!
B-vitamini vplivajo na “tekočnost” ovoja v možganih. Če imamo premalo B-vitaminov, postane holesterol žarek, se zlepi in se skupaj z mrtvimi beljakovinskimi odpadki zaskorji. To povzroča odmrtje možganskih celic, kar pa občutite kot zmanjšano spodobnost pomnjenja.
Vitamin B8 – holin:
• pospešuje razvoj možganov in krepi spomin
• vpliva na koncentracijo
• skrbi za normalo delovanje celic v telesu in za presnovo maščob
• znižuje krvni tlak
• je kurir živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi.
• učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost
• Pomaga ob psihični stiski
• deluje proti vnetju kože
• deluje na zvečano sposobnost pomnjenja
V primeru pomanjkanja holina se zmanjša dejavnost možganov in posledično pride do pešanja spomina, bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las. Vsrkava se skupaj z vitaminom B12.
Vir v hrani: Jajca – rumenjak, jetra, orehi, arašidi, gobe, zelje
Vitamin B12
• Sodeluje pri tvorbi mielinske ovojnice
• Izboljšuje zbranost, spomin in uravnoteženost
• Zmanjšuje razdražljivost
• Vpliva na vsrkavanje vseh ostalih vitaminov skupine B
• Potreben za dobro kri, ker sodeluje pri tvorbi rdečih krvničk
• Preprečuje nevarnost infarkta
• Preprečuje krhkost kosti in bolečine v hrbtenici
• Ohranja zdrav živčni sistem.
• Preprečuje demenco
V primeru pomanjkanja vitamina B12 se pojavi razdražljivost, nezmožnost dobrega pomnjenja in slabokrvnost. Vsrkava se skupaj s kalcijem.
Vir v hrani: Jajca, jetra, ribe, sir, mleko
Žalosten je podatek, da smo v Sloveniji med vodilnimi državami pri zgodnji umrljivosti zaradi možgansko-žilnih bolezni: ženske so na 4. mestu v Evropi, moški pa kar na 2. mestu! Tu bi se moral vsak posameznik zamisliti in če vidi, da njegova pot vodi v bolezen, ali če vidi, da je »najšibkejši« člen v njegovi družini prav demenca, bi vsak sam moral spremeniti svoje prehranjevalne navade in svoj stil življenja! Za zdravje smo odgovorni sami – tudi za zdravje svojih možganov!
Prispevek je pripravila Minka Gantar. Še več boste našli tukaj.
-
-
-
-
-
