Preberite, kakšni so letos pogoji za starostno upokojitev. Jih izpolnjujete?
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/21 – v nadaljevanju ZPIZ-2I), ki se uporablja od 1. maja 2021, je za zavarovance skrajšal prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice z zavarovankami. Zavarovancem se bo tako v letu 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 61,5 odstotka od pokojninske osnove, od 1. januarja 2023 dalje pa bo za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za zavarovance in zavarovanke veljal enak odmerni odstotek, to je 63,5 odstotka.
Kot je znano, je bila z novelo ZPIZ-2I na novo določena tudi višina najnižje pokojnine in sicer v višini 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar od 1. maja 2021 dalje znaša 279,56 evra. Najnižja pokojnina se bo od določitve dalje le še usklajevala tako kot pokojnine in se ne bo več na novo določala v vsakem koledarskem letu za nove upravičence. Na ta način ne bo več razlik med upravičenci do najnižje pokojnine, saj se je za vse upravičence ta znesek izenačil.
Prav tako je bil z novelo ZPIZ-2I na novo določen tudi znesek zagotovljene pokojnine, do katere so upravičeni tisti zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki dolžini, kot je predpisana dolžina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Zagotovljena pokojnina od 1. maja 2021 dalje znaša 620,00 evra, naprej pa se bo usklajevala tako kot pokojnine.
Novela ZPIZ-2I je na novo uredila institut najnižjega zneska invalidske pokojnine za zavarovance, ki so pokojnino pridobili po določbah ZPIZ-2. V letu 2021 je bil določen v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove in od 1. maja 2021 znaša 388,54 evra. Tudi najnižji znesek invalidske pokojnine se bo naprej usklajeval tako kot pokojnine.
S 1. januarjem 2022 se izteče prehodno obdobje postopnega zviševanja zahtevane starosti vdove oziroma vdovca za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. V letu 2021 je moral(a) vdovec oziroma vdova za pridobitev te pravice do smrti zakonca dopolniti starost 57 let in 6 mesecev. V primeru, da je do smrti zakonca dopolnil(a) 52 let in 6 mesecev (in nastopil/a t. i. čakalno dobo), bo lahko pridobil(a) pravico do vdovske pokojnine ob dopolnitvi starosti 57 let in 6 mesecev. S 1. januarjem 2022 se bo zahtevana starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine za vdovo oziroma vdovca zvišala na 58 let (nastop t. i. čakalne dobe pa na 53 let).
Novela ZPIZ-2J, po kateri so bili v krog upravičencev do invalidnine za telesno okvaro ponovno zajeti tudi tisti zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe izven dela ali bolezni, je bila uveljavljena 7. 8. 2021. To pomeni, da se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, v skladu s spremenjenim 403. členom ZPIZ-2 lahko prizna in dajatev izplačuje največ od 7. 8. 2021 dalje. Z dnem 30. 10. 2021 je bil uveljavljen nov podzakonski akt in sicer Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (Ur. l. RS, št. 163/21), ki je nadomestila uporabo zveznega Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar iz leta 1983.
Z Zakonom o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 162/21 – ZPIZ-2K), ki se uporablja od 1. novembra 2021, je bil pojem pokojninske dobe brez dokupa, določene v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, razširjen še na obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, toda pod pogojem, da se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje že pred 31. decembrom 2012, vendar le do prve prekinitve zavarovanja in ob pogoju plačila prispevka.
Uživalcem pokojnin, ki so z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje med 1. januarjem 2013 in prvo prekinitvijo uveljavili pravico do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, bo zavod v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeril starostno pokojnino oziroma odmeril starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine.
Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz spodnje preglednice:
| Starost | Pokojninska doba |
| 60 let | 40 let pokojninske dobe brez dokupa |
| 65 let | najmanj 15 let zavarovalne dobe |
Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:
1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva;
2. služenja obveznega vojaškega roka in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se s predpisanih 65 let starosti starostna meja zniža:
- ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
- moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let).
Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:
- dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirana doba),
- osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.
Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.
Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero se v letu 2022 še razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29,5 odstotka pokojninske osnove, za moške pa v letu 2022 znaša 28,5 odstotka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se pri ženski odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka, pri moškem pa v letu 2022 za 1,32 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,68 odstotka, za moškega pa v letu 2022 za 0,66 odstotka.
Tudi v letu 2022 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.
Vir prispevka: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS
-
-
-
-
-
