Ob pridobivanju dodatka za pomoč in postrežbo pri osebah z demenco ključna medicinska dokumentacija

(foto: pixabay.com)

Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija je včeraj pripravilo spletni posvet na temo pridobivanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za osebe z demenco. Izpostavili so pomen čim bolj zgodnje diagnostike demence, pravilno izpolnjene dokumentacije za ta dodatek ter zadostne in ustrezne medicinske dokumentacije o stanju dementne osebe.

Predstavnica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Zvezdana Snoj je izpostavila pomen medicinske dokumentacije, iz katere lahko izvedenci sklepajo, kaj se z osebo dogaja in na kakšni stopnji je demenca.

Ob sumu na demenco se lahko opravi mentalni test (KPSS test ali TRU test), ki pokaže morebiten upad kognitivnih sposobnosti. Izvedencem je v pomoč tudi morebitni izvid psihiatra ali psihologa. Ta lahko pomaga tudi pri izpolnjevanju prošnje za pomoč in dodatek. Izpostavila je, da ni razloga, da posameznik dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga potrebuje, ne bi dobil.

V primeru, da je prošnja zanj zavrnjena, se je mogoče pritožiti in ob tem priložiti dodatno medicinsko dokumentacijo, ki dokazuje morebitno upravičenost do dodatka. Prav tako so do dodatka upravičene osebe v domovih starejših. Vloga se lahko vloži tudi ponovno. Pri nekaterih osebah z demenco je to potrebno tudi zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja in morebitne upravičenosti do višjega dodatka za pomoč in postrežbo.

Vodja Centra za socialno delo (CSD) Grosuplje Simona Rihter je izpostavila, da na CSD nimajo strokovnega znanja, da bi presojali zdravstvene omejitve posameznikov, zato se opirajo na oceno izvedenca, za katero pa je ključna ustrezno pripravljena dokumentacija. V primeru, da je oseba prejemnik pokojnine, prošnjo lahko vloži na Zpiz, če pa je oseba prejemnik denarne socialne pomoči, pa na CSD.

(foto: pexels.com)

Predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec pa je poudarila pomen čimprejšnje diagnostike, ki je pri osebah z demenco pogosto največji problem. Po njenih besedah številni niti ne želijo k zdravniku in posledično ne prejmejo ne terapije, ne dodatka za pomoč in postrežbo.

Kot je dejala, v združenju upajo, da bo tem osebam pomagal tudi zakon o dolgotrajni oskrbi ter da družine oseb z demenco, v katerih so se v času epidemije covida-19 pojavile še večje stiske in problemi, ne bodo ostale spregledane.

Tudi predsednica Spominčice Ormož Majda Keček je izpostavila, da so ljudje premalo ozaveščeni o demenci in da večina pozno pride do diagnoze. Tudi tisti, ki diagnozo imajo, pa pogosto ne vedo, da so upravičeni, do dodatka za pomoč in postrežbo, zato je izjemno pomembno tudi ozaveščanje o tem.

STA