Milenina kolumna: Ali Slovenci cenimo svoj jezik, domovino in knjigo?

Zlate niti lahko spletajo z vnuki le dedki in babice. (foto: Freepik.com)

Noben mesec ni tako ”obremenjen” z različnimi prazniki kot ravno konec oktobra: Noč čarovnic si podaja roke z Dnevom varčevanja in Dnevom reformacije, ko se naslednji dan prebudimo, pa smo že zakoračili v Dan spomina na mrtve.

Za slovenski jezik, za če ne bomo brali, nas bo pobralo, je Dan reformacije daleč bolj pomemben kot ostala dva, ki sta povezana s čarovnicami in denarjem.

Sprašujem se, koliko nas je, ki se globoko zavedamo besed, ki jih je zapisal Zvone Štrubelj: «Po Primožu Trubarju, tem božjem daru, smo danes Slovenci – Slovenci, ne pa zgolj anonimna raja kateregakoli, zahodnega ali vzhodnega, severnega ali južnega »herrenvolka«; po njem in z njim smo narod, slovenski narod.«

*

Imamo to grdo navado, da se pomena, ki jo ima knjiga za narod, zavedamo bolj kot ne le trikrat na leto: 8. februarja, na Dan reformacije in v času knjižnega sejma. Ves ostali čas pa se do nje obnašamo zelo pišmeuhovsko.

Ker pa bo jutri 1. november, ko se bomo poklonili pokojnim, žal lahko celo rečem, da imam pogosto občutek, da knjiga leži na mrtvaški odru kar 362 dni na leto.

*

Kdo ve, morda bi se Primož Trubar celo obračal v grobu, ko bi imel čast podoživljati današnjo stvarnost, ko  Kmetije & Sanjski moški oddaje obilo poneumljajo vse po vrsti?

Stari časi, o katerih je nekoč pisal tudi Cankar, se vračajo: tisti – bolj “nobl” govorijo “po tuje”, raja pa uporablja mešanico, pomešano s kletvicami in preprosto balkanščino v stilu Vuka Stefanovića Karadžića: ”Piši, kao što govoriš!” Ne verjamete? Berite komentarje na družabnih omrežjih in sms-je.

*

Med najbolj branimi knjigami so otroške in mladinske. Že od nekdaj. Tudi med bolj izposojenimi. Vseeno je prav, da smo pri izbiri knjig za otroke previdni. Vsaj jaz bi bila, ker sem še stare sorte, tudi mičkeno konservativna. Še zmeraj se sprašujem, kako je mogoče, da je dobil Bezlajev prvenec Evangelij za pitbule, ki ga je dr. Milena Mileva Blažić označila za pornografijo, eno najvišjih priznanj, kar jih lahko dobi mladinski roman pri nas – zlato hruško?

Koliko se še lahko zanesemo na različna priznanja in nagrade, ki jih dobiva zlasti mladinska literatura?

Letos, denimo, so sedmošolcem podarili knjigo Jaz sem Andrej, Vinka Möderndorferja. Nekateri starši menimo, da je- podobno kot je bila pred dvema letoma knjiga Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni Štor – neprimerna. Prva propagira spolnost, druga pa ”pokala po šivih” zaradi vulgarnega jezika in popredmetenega odnosa do žensk.

Marsikdo se bo obregnil češ, kaj se pa greš, ne bodi takšna čistunka! Oprostite, če sem! Ne zdi se mi primerno, da otroci dobijo občutek, da prvemu osnovnošolskemu poljubu še isti dan sledi seks pa skupno gledanje pornografije. V 7. razredu!

*

Po različnih raziskavah, ki so bile narejene v zadnjih desetih letih, je 58% anketirancev (starih med 15 in 75 let) v zadnjem letu prebralo vsaj eno knjigo. Največ berejo Švedi z 90%, najmanj pa Grki, kjer je vsaj eno knjigo prebralo 50% anketirancev. Podatki žal kažejo, da se število tistih, ki sploh ne berejo, pri nas konstantno povečuje. V samo petih letih je število izposojenih knjig upadlo za tri milijone izvodov.

*

Med 10 najbolj priljubljenimi knjigami pri nas je zgolj ena slovenska. Najbolje se prodajajo knjige na temo osebne rasti, priročniki za samopomoč. Med priljubljenimi knjigami je tudi tako imenovana plažna literatura (lahkotni ljubezenski ali zgodovinski romani, trilerji, kriminalke). Največkrat se Slovenci za določeno knjigo odločijo na podlagi knjižnih ocen ali nagrad, pa tudi, če knjigo izda poznan in priljubljen avtor. K priljubljenosti ogromno pomagajo tudi mediji.

Med zelo brane knjige se še zmeraj uvršča tudi trilogija Ogenj, rit in kače niso za igrače.

*

V knjižnicah si najraje izposojamo ljubezenske romane. Najmanjši delež bralcev je v skupini nad 50 let. Celo izobraženi Slovenci berejo vse manj! Na repu razvitih držav smo tudi po obsegu domačih knjižnic.

Le v nečem smo prvi, meni pisatelj Andrej Blatnik:« Prvi na svetu smo po številu izdanih knjig na prebivalca.”

*

Ne le kot avtorica najbolj branih knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače, tudi sicer me bralne navade zelo žalostijo.

Se še spominjate, kako smo se svoj čas norčevali iz obdobja, ko so naši predniki kupovali knjige ”na metre”?

Spominjam se starih kmečkih hiš, kjer je bila vsaj ena polica z Mohorjevkami, Svetim pismom in kakšno kuharsko knjigo. Ob zimskih večerih je eden od družinskih članov bral, drugi pa so ga poslušali. Danes? Nemi in v tišini sedimo pred TV- ekrani in sledimo nadaljevankam ali filmom, dokler ne – zaspimo.

V Škofji Loki, v Kašči, sem več kot deset let vodila tako imenovane Sredine večere. Pogovarjala sem se z najbolj eminentnimi predstavniki iz sveta kulture: Alojzom Rebulo, Cirilom Zlobcem, Dragom Jančarjem…

To so bili (zlati) časi, ko sem predstavljala pesnike in pisatelje tudi na lokalnem radiu. Pogovori so trajali tudi po eno uro. Takrat še ni bilo v ”modi”, da več kot pet minut govorjenja predstavlja ”nasilje” za poslušalčeva ušesa.

*

Nekoč- še pred internetom in televizijo – je bila knjiga veliko bolj cenjena in spoštovana. Žal tudi v lokalnem okolju, kjer živim. Spominjam se časov, ko je decembra izšel Žirovski Občasnik. Avtorji so ga predstavljali v kino-dvorani, kjer so bili malodane vsi od 500 sedežev zasedeni. Danes ga predstavijo v knjižnici. Če pride vsaj 20 obiskovalcev, smo vsi presrečni.

*

Kamorkoli grem, zmeraj imam v torbici knjigo. Nikoli mi ni dolgčas. Vem, da bi me brez knjige ”pobralo” zlasti v času, ko mi je bilo najtežje. Knjiga- zlasti slovenska- je moja ljubezen.

Tudi zato, mi Dan reformacije toliko pomeni. Če Slovenci ne bomo bolj cenili materinega jezika, domovine, knjige, se bojim, da nas ne čaka ravno prijazna prihodnost.


Na praznični Dan reformacije lahko povemo, da je zunaj že tretji letošnji dotisk trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače.

Generacije, pred katerimi se je o intimni preteklosti babic in dedkov v glavnem molčalo, trdijo, da bi jo moral prebrati vsak. In se ob njej zamisliti!

Primerno darilo za osebne praznike, za Božič, Novo leto?

Če bi jo želeli imeti tudi vi, jo lahko pod ugodnimi pogoji naročite na:

Naročilnica:

https://goo.gl/1qx5mf

Svoje želje lahko sporočite tudi na mail

[email protected]