Slovenska olimpijska bakla prvič v podzemlju

0
99
Slovenska olimpijska bakla je prvič zažarela v podzemlju - v Postojnski jami. (foto: Postojnska jama, d.d.)

Prvič v 125-letni zgodovini Olimpijskih iger je olimpijski ogenj razsvetlil podzemlje – in to prav v naši Postojnski jami! Natanko 64 dni pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Tokiju je simbolično luč v kraljico jam prinesel eden najuspešnejših slovenskih olimpijcev športni strelec Rajmond Debevec.

Olimpijski plamen, ki ga v spomin na Antične igre in obnovljen olimpijski duh prižigamo že od leta 1928, je danes zanetil tudi iskrico upanja za turizem. »Mislim, da je bil to prvi obisk bakle v podzemlju in ker ima Slovenija dva svetova, enega nadzemnega in drugega podzemnega, smo počaščeni, da se je našla pot skozi 200-letno turistično zgodovino Postojnske jame. Duh, ki ga prinašamo s to baklo v jamo, kaže, da moramo trajnostno delovati še naprej. Šport je nekaj, kar nas dela normalne, zdrave, in več športa kot bo, boljša družba bomo,« je ob Briljantu z baklo v roki ponosno povedal predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. Dodal je še, da se resnično veselimo prehoda v t. i. zeleno fazo in s tem tudi odprtja vseh znamenitosti v Parku Postojnska jama, saj tako domačini kot tudi gostje iz sosednjih držav hrepenijo po naravnih lepotah, po potovanjih in komaj čakajo, da obiščejo ikono slovenskega turizma.

Plamenica je svojo pot začela v Ravnah na Koroškem, ob nosilcu ognja – trikratnem dobitniku olimpijske medalje Rajmondu Debevcu in Marjanu Batagelju, pa sta njeni razsvetlitvi Postojnske jame, na 12. tekaški dan, prisostvovala še atlet Borut Bilač (Barcelona 1992) in kolesar Rudi Valenčič (Mexico City 1968).

STE VEDELI?

Slovenska olimpijska bakla je prvič zasvetila v podzemlju Postojnske jame danes, a pred njo so veličastne dvorane lepote iščočim obiskovalcem razsvetljevale številne lesene bakle. Izdelane so bile iz brezovega lesa, saj so gorele s svetlim, belim plamenom. Zgornji del suhega brezovega lesa je bil običajno zalit s smolo in povit s krpami, s čimer so preprečili kapljanje smole.

Osnovna vstopnina za ogled jame ni vključevala razsvetljave. Zanjo je bilo potrebno doplačilo, ki pa je vključevalo zgolj spremstvo jamskega vodnika in, kot pričajo zapiski v naši 200-letni kroniki, »le dva svetilničarja«. V jamo sta vstopila pred vsemi ostalimi gosti, da sta bakle prižgala, na poti ven pa sta jih kot zadnja, ugašala.

V drugi polovici 19. stoletja so bila doplačila vezana na »porabljene sveče«. Obiskovalce so običajno peš vodili do Plesne dvorane, ki jo danes krasijo znameniti muranski lestenci. Za veliko razsvetljavo so porabili 4,5 kg sveč, ki je stala 45 goldinarjev, za malo razsvetljavo, ki je terjala zgolj 1,8 kg sveč, pa so obiskovalci morali odšteti 16 goldinarjev.

Na daljše obiske npr. do veličastne Velike gore je obiskovalce vodilo pet svetilničarjev, za razsvetlitev pa so porabili kar 1800 sveč. Zato so si večji del jame lahko ogledali zgolj premožnejši gostje.

Jamska komisija je do leta 1930 uporabo bakel prepovedala zaradi saj, ki so črnile kapnike. S prihodom A. Globočnika so iskali nove možnosti osvetlitve in preizkušali različne tehnologije. Električne luči so v Postojnski jami prvič zasvetile leta 1883.

Nosilec slovenske olimpijske bakle Rajmond Debevec in MarjanBatagelj. (foto: Postojnska jama, d.d.)

MODERNIZACIJA – olimpijskega in jamskega – OGNJA

Prižiganje olimpijskega ognja v antičnem templju v Olimpiji poteka po natančno določenem ceremonialu. Ogenj prižge olimpijska svečenica, in to zgolj s pomočjo moči sončnih žarkov in velikega konkavnega ogledala. Vžig ponazarja božji blagoslov in blagoslov narave športnemu tekmovanju. Po prižigu plamenica potuje skozi vse sodelujoče države na Olimpijskih igrah. A tudi olimpijske bakle, ki jih simbolično prinašajo športniki, so se z umetnim ognjem prilagodile času in razmeram. Klasične bakle je zamenjala lučka v obliki bakle.

Tako smo tudi v Postojnski jami v duhu naše trajnostne usmeritve v zadnjih letih prenovili celoten sistem razsvetljevanja, uvedli tehnološko naprednejšo in jamskemu okolju prijaznejšo osvetlitev ter sektorski sistem razsvetlitve. Izsledki monitoringa Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK) iz leta 2020 dokazujejo, da se je povprečen čas osvetljevanja jame se je od leta 2017 do 2019 zmanjšal do 29 %, kljub rekordnim obiskom v teh letih. Količina mikrobne biomase, ki nastaja kot posledica osvetljevanja, pa je bila najnižja v zadnjih dvajsetih letih  – kar je odraz zmanjšanega in prilagojenega osvetljevanja.