Recite živjo in pomagajte do toplih obrokov za starostnike

Trenutek, ko nekomu rečemo "Živjo!", je morda res majhen, a izjemno pomemben. (foto: Mateja Jordović Potočnik)

Z drobnim dejanjem naključne prijaznosti proti posledicam pandemije

Raziskava potrjuje: najbolj smo pogrešali “Greva na kavo!” – Zaradi pandemije v evropskih mestih izgubljenih kar 13 milijard priložnosti za spoznavanje novih ljudi

Med 1. in 6. junijem bo tudi v Sloveniji potekala globalna pobuda “Recite  živjo”, katere cilj je z majhnim prijaznim dejanjem omiliti posledice v pandemičnem letu izgubljenih družabnih trenutkov. Obsežna raziskava, ki so jo izvedli na pobudo dunajske pražarne kave Julius Meinl, je namreč pokazala, da je bilo takšnih izgubljenih priložnosti za stike v štirih evropskih mestih kar 13 milijard, sodelujoči pa so potrdili, da so od vseh aktivnosti med zaprtjem družbe najbolj pogrešali prav kavico s prijatelji. Pobudi “Recite živijo” se je pridružilo več kot šestdeset kavarn po vsej Sloveniji, v katerih bodo obiskovalci od 1. do 6. junija ob vsakem naročilu kave Julius Meinl prejeli kuponček za brezplačno kavo, ki ga lahko podarijo prijatelju ali neznancu, in s tem drobnim dejanjem pozornosti nekomu polepšajo dan. Pobuda ima tudi dobrodelno noto, saj bo podjetje Julius Meinl Slovenija za vsak kuponček, ki gre naprej, prispevalo 5 centov društvu Humanitarček za nakup toplih obrokov za starostnike, ki živijo pod pragom revščine. Pobudi se je pridružil tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček, ki je v podporo drobnim dejanjem naključne prijaznosti prispeval svojo pesem z naslovom “Kako je ljubezni ime.”

“Vsi vemo, kako težko je bilo preteklo leto. Ne le, da smo pogrešali bližnje, težko je bilo stkati tudi nova poznanstva. Zdaj so trenutki, ko lahko pozdravimo prijatelja ali začnemo pogovor s popolnim neznacem zlata vredni. Zato se resnično veselimo pobude “Recite živjo”, s katero želimo pomagati ljudem, da z drobno pozornostjo ponovno navežejo stik in skupaj s starimi znanci ali novimi prijatelji uživajo v malih trenutkih,” je razloge za pobudo opisal Tomaž Milič, generalni direktor Julius Meinl Slovenija.

Foto: Mateja Jordović Potočnik

Trenutek, ko nekomu rečemo “Živjo!”, je morda res majhen, a izjemno pomemben. “Priložnostni stiki imajo izjemen pomen za naše duševno zdravje,” poudarja mednarodno priznani britanski psiholog, prof. Geoffrey Beattie, ki je pomagal zasnovati omenjeno raziskavo.”Klepet z natakarjem v kavarni, naključno srečanje s prijateljem na ulici ali pogovor z neznancem na avtobusu – vse to so trenutki, zaradi katerih se počutimo vključene, dajejo nam občutek, da smo del življenja v skupnosti, da smo del nečesa večjega. Čeprav so ti pogovori kratki in sestavljeni iz vsakdanjih fraz, se iz njih pogosto razvijejo tudi prava prijateljstva in partnerske zveze.”

Raziskava, v kateri je sodelovalo po tisoč ljudi z Dunaja, iz Milana, Bukarešte in Londona, je pokazala, da sta trgovina in kavarna tista kraja, kjer bi ljudje najverjetneje začeli pogovor z neznancem. A ko je v minulem letu ugasnilo javno življenje, so ugasnile tudi kavarne, ki so že od nekdaj mesto, kjer se s pogovori, debatami in srečevanji rojeva „javnost“. Zato se je pomembno zmanjšalo število interakcij, povečalo pa se je število psiholoških stisk, še posebej pri ljudeh, ki so odrinjeni na rob družbe, saj so ostali brez teh kratkih, naključnih pogovorov v družbenem okolju. Kot odgovor so vzniknile številne manjše pobude posameznikov, ki so v mikrookolju pomagale sočloveku. Te drobne geste so pomenile ogromno, saj že malo dejanje prijaznosti lahko nekomu spremeni trenutek, dan ali pa celo življenje, predvsem pa človeku daje upanje.

Kako daljnosežne pozitivne spremembe lahko prinese drobno dejanje prijaznosti, se še kako dobro zavedajo v društvu Humanitarček. “Sama verjamem, da je svet sestavljen iz drobnih, naključnih prijaznosti, ki nas vedno znova spomnijo, da je svet pravzaprav lep. Ravno v tem času hitenja, pobiranja po epidemiji in skoraj letu socialne distance se mi zdi še posebej pomembno, da se začenjamo zavedati, da je čas, da smo drug drugemu Človek. Veseli smo, da bo vseslovenska pobuda ljudem približala naključno prijaznost, in verjamem, da bo marsikoga spodbudila, da bo brezplačno kavico podaril nekomu za njim v vrsti ali popolnemu tujcu, tudi po tej akciji. Preprosto zato, da bo narisal nasmeh na obraz,” meni Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček.

Pobudi se pridružuje tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček, dolgoletni podpornik izmenjave lepih besed in lepih trenutkov ob kavi, ki je v podporo pobudi prispeval svojo pesem Kako je ljubezni ime. “Upam, da bomo virus kmalu premagali in se dovolj nepoškodovani vrnili v običajno življenje. Morda bomo nekateri to čutili kot prebujanje iz morečih sanj in bo še nekaj časa trajalo, preden se bomo povsem otresli neprijetnih občutkov. Pa vendar, veselim se juter, ki bodo spet dišala po kavi in želim si sproščene bližine, ki je ne bo nihče skušal preprečiti. Verjamem, da tako razmišljamo mnogi. Pot v normalnost bo gotovo veliko lažja, če si bomo pri tem med seboj pomagali,” je pred začetkom pobude “Recite živjo” dejal Feri Lainšček.

Več informacij ter seznam slovenskih kavarn, ki so se pridružile pobudi, je na voljo na spletni strani Julius Meinl Slovenija. Pobudi „Recite živjo” lahko sledite în jo podprete tudi na družbenih medijih na Facebooku în Instagramu s ključniki #ReciteZivjo, #sayhello, #JuliusMeinl, #projektVida, #Humanitarcek in #FeriLainscek.

Z drobnim dejanjem naključne prijaznosti proti posledicam pandemije.

Nekaj zanimivosti iz raziskave

● 69 % odraslih je v preteklem letu dni najbolj pogrešalo kavico s prijatelji.

● 81 % anketiranih meni, da pogovor s prijateljem ali neznancem pozitivno vpliva na počutje.

● 36 % jih je potrdilo, da so po sprostitvi ukrepov bolj pripravljeni začeti pogovor z neznancem, saj so sami pogrešali družabnost in se zaradi težke skupne izkušnje počutijo bolj povezani z drugimi ljudmi.

● 24 % ljudi je med pandemijo manj kot enkrat tedensko spregovorilo z naključnim neznancem. Pred epidemijo je bilo takšnih precej manj, le 14 %.

● Pogovor z neznancem bi najverjetneje začeli v trgovini (23 %) ali v kavarni (19 %).

Brezplačna objava