“Srčni infarkt nastane kot nenaden zaplet koronarne bolezni srca. Pri tem aterosklerotični plak v steni koronarne arterije poči, kar povzroči takojšen nastanek krvnega strdka, ki zamaši koronarno arterijo. Del srčne mišice, ki ni prekrvljen, odmre. Področje odmrlega dela srčne mišice nadomesti brazgotina iz vezivnega tkiva, kar se lahko kaže kot popuščanje srca. Obsežna prizadetost srčne mišice lahko povzroči tudi nenadno smrt. Obseg srčnega infarkta je odvisen od časa trajanja, ko srčna mišica ni prekrvljena. Dalj časa bo trajala zapora koronarne arterije, bolj obsežen bo srčni infarkt,” piše asist. dr. Miha Čerček, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana.
Na voljo imamo učinkovito zdravljenje s perkutanim posegom na prizadeti koronarni arteriji, pri katerem mesto zapore odpremo s pomočjo balončka in/ali vstavitvijo žilne opornice. Najboljše rezultate zdravljenja dosežemo, če je od pojava bolečine minilo le nekaj ur. V primeru, da je od pojava bolečine minilo več kot 48 ur, pa tako zdravljenje ne prinaša več nobene koristi, oziroma je lahko zaradi možnih zapletov celo škodljivo in zato ni indicirano.
Kakšen je najpogostejši znak srčnega infarkta?
Prepoznavni znak, da gre za srčni infark je tiščoča/stiskajoča bolečina v prsnem košu ali izrazito težka sapa. Zelo pomembno je, da takoj poiščemo pomoč, saj zamujeni čas škodi srčni mišici in ogroža življenje.
Vir prispevka: zasrce.si
Še več najdete tukaj.
V času pandemije covida-19 se vsi soočamo s socialno izolacijo, mnogi so v karanteni, številni so zboleli. Marsikdo, ki…
Objavil/a Društvo za zdravje srca in ožilja dne Ponedeljek, 01. marec 2021
-
-
-
-
-
