Dokazali so, kateri ljudje bolezen prebolevajo težje in kakšne so še lahko posledice prebolele okužbe. O tem piše izr.prof.dr. Leja Dolenc Grošelj dr.med. Vodja Centra za motnje spanja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana.
Motnje spanja, predvsem nespečnost je pogosta posledica okužbe s Covid-19. Že lansko leto objavljena študija v Lancet Psychiatry (maj 2020) je pokazala, da je bila nespečnost prisotna v 41,9% bolnikov v akutni fazi. Znanstvena revija Lancet, pa je januarja 2021 objavila rezultate študije, ki je spremljala dolgoročne posledice okužbe s Covid-19 in potrdila, da je med najpogostejšimi dolgoročnimi posledicami kronična nespečnost, ki je bila kar v 26% spremljanih bolnikov prisotna še 6-mesecev po okužbi.
Različne študije so iskale povezavo med motenim spanjem in prizadetostjo bolnikov ob Covid okužbi. Zanimivi so rezultati, ki kažejo da bolniki z nespečnostjo razvijejo slabši imunski odgovor na okužbo s Covid-19 in imajo hujši potek bolezni (Brain, Behaviour and Immunity, 2020). Rezultati so v skladu s predhodnimi študijami, ki so pokazale, da je pri osebah ki spijo manj, imunski odgovor oslabljen in zato lažje zbolijo za respiratornimi infekti kot osebe, ki spijo dobro. (Prather in Leung, 2016; Patel, 2011).
Znano je dejstvo, da je potek bolezni po okužbi s Covid-19 hujši pri osebah z debelostjo. Vemo, da gre pri debelih bolnikih pogosto za pridružene obstruktivne pavze dihanja med spanjem (OSAS-sindrom obstruktivne apneje v spanju). Raziskava, ki je vključevala bolnike hospitalizirane v 10-ih bolnicah v Chicagu (Sleep and breathing, 2020) je pokazala, da je predhodno znana OSAS za kar 8x povečala rizik za Covid okužbo, v primerjavi z ostalo populacijo. Bolniki z OSAS ki so zboleli za Covidom, so imeli hujši potek bolezni in 2x večji rizik za respiratorno odpoved, glede na primerljivo populacijo brez OSAS. Zato zdravniki in znanstveniki iz Harvardske Univerze svarijo pred povečanim rizikom za hud potek bolezni pri OSAS bolnikih in poudarjajo pomen odkrivanja in predhodnega zdravljenja obstruktivnih motenj dihanja v spanju.
Žal je bilo v času pandemije večino Laboratorijev za diagnosticiranje motenj dihanja v spanju tako v Evropi kot v Združenih državah zaprtih, oziroma so delali v zmanjšanem obsegu. Poleg prerazporeditve zdravstvenih delavcev na Covid oddelke je bil dodaten razlog tudi strah pred širjenjem okužbe v Laboratorijih za spanje. Zato se je v zadnjem letu močno spremenila diagnostika motenj dihanja v spanju, ki se iz hospitalnih polisomnografskih (PSG) laboratorijev za motnje spanja širi v ambulantno prepoznavanje motenj dihanja v spanja s pomočjo poligrafije (PG) na bolnikovem domu.
Predhodno ne-zdravljene motnje spanja pa niso le vzrok hujšega poteka bolezni ob okužbi s Covid-19, ampak so pomembne tudi za dober imunski odgovor na cepivo. Pri različnih drugih cepivih (npr. za gripo, hepatitis A, hepatitis B) so raziskave pokazale, da je bil imunski odgovor na cepljenje in tvorba protiteles boljša pri ljudeh, ki so v času cepljenja spali dobro, z razliko od tistih, ki so spali slabo (Lange 2011, Prather 2012).
Na žalost so posledice pandemije na spanje velike tudi v sicer zdravi populaciji. Ameriški somnologi iz Mayo klinike poročajo o pojavu “korona-somnije”. Gre za močno povečan pojav kronične nespečnosti v splošni populacij. Na Kitajskem v lanskem letu poročajo o zvišanju kronične nespečnosti v splošni populaciji iz 14,6% na 20%, v Italiji in Grčiji celo na 40%. Zaradi globalne krize, povečanega stresa, se je močno povečala tudi ankioznost ob uspavanju, kar še poveča nespečnost uspavanja. Poleg zdravstvene situacije in gospodarske krize je na porušeno spanje vplivalo tudi delo in šolanje od doma, ki je še dodatno porušilo ritem spanja in budnosti. Uspavanje se je zakasnilo, zopet se je pojavilo kratko spanje podnevi. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi in povečala uporaba elektronskih naprav pred spanjem. S tem, ko spanje ni več utirjeno, se nam porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar posledično lahko vodi v različne kronične bolezni.
Zato je v času pandemije zelo pomembno, da spimo dobro. Dobro spanje nas ščiti pred infekti, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo. Ne nazadnje, pa moramo za primerno spanje skrbeti tudi v času dela od doma in šolanja na daljavo, saj nam bo le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljen ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije.
-
-
-
-
-
