Trenutne epidemiološke razmere in potek izvajanja cepljenja je na novinarski konferenci predstavil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.
V torek je bilo opravljenih 5115 PCR-testov, potrjenih pa 1097 novih pozitivnih primerov, to je 21,4-odstotni delež. Opravljenih je bilo tudi 19.962 hitrih antigenskih testov. Včeraj je bilo hospitaliziranih 648 bolnikov, 43 manj kot v nedeljo, od tega 126 na intenzivni negi. Umrlo je 12 bolnikov, 10 v bolnišnicah, 2 v domovih. Med občinami glede na včeraj potrjene nove pozitivne primere izstopajo: Celje 34, Cerknica 14, Domžale 22, Koper 66, Škofljica 20, Trebnje 16, Ljubljana 150 in Maribor 51. Sedem dnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 838, kar je bolje kot včeraj, ko je povprečje znašalo 879.
V primerjavi 14-dnevne incidence na 100.000 prebivalcev v Evropi za četrti in peti teden letošnjega leta je opazno zmanjšanje števila primerov na ravni EU v višini 7,6-odstotka, Slovenija beleži 4,3-odstotni padec. Nekatere države se soočajo s povečanjem števila pozitivnih primerov, od katerih s 47,6 odstotki izstopa Grčija, sledita ji Bolgarija in Finska z okoli 30 odstotki rasti, Belgija, ter Madžarska beležita malo pod 10-odstotno rast. Po številu 14-dnevne incidence še vedno najvišje vztraja Portugalska s 1.214 primeri, sledi ji Češka z 914, Španija z 843 in Slovenija v višini 762 pozitivnih primerov na 100.000 prebivalcev. Podatek za Slovenijo za 17. februar je še boljši, in sicer 545 primerov.
Krek je opozoril na 7-dnevno incidenco, ki že nekaj dni ostaja na istem nivoju in se ne spušča več, kar ni dobro. To lahko pomeni, da se je zniževanje epidemije ustavilo. Tudi zniževanje dnevnega števila novoodkritih primerov na milijon prebivalcev se je v zadnjih dneh zaustavilo in ostaja že več dni na istem nivoju. Sosednje države, Italija, Avstrija in Hrvaška so vse še eno stopnjo nižje kot Slovenija, a tudi njihov nivo že dalj časa vztraja pri isti višini. Glede obsega testiranja pa primerjava držav pokaže, da ta ukrep najbolj uporabljajo v Avstriji, sledi jim Slovenija, pod nami so Italija, Nemčija, Hraška in Madžarska.
V februarju nekaj manj odmerkov cepiva od načrtovanega
V februarju bo Slovenija prejela 78.390 odmerkov cepiva Pfizer, 13.200 odmerkov cepiva Moderne in 36.000 odmerkov cepiva AstraZenece, kar je skoraj 10.000 odmerkov manj, kot je bilo napovedano pred tednom dni. Skupaj v februarju to pomeni 127.590 odmerkov. V marcu pa je predvidena dobava 99.450 odmerkov cepiva Pfeizer, 30.000 odmerkov Moderne, za AstroZeneco ni podatkov. Trenutno je cepljenih oseb z enim odmerkom 70.888, z dvema pa v celotnem obdobju do 14. februarja 47.693 oseb. Število neželenih učinkov pri cepivu Pfeizer je 1312, za cepivo Moderne 6, za cepivo AstraZenece 5.
Na osnovi zaključkov sestanka Posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ z dne 9. februarja so bile posredovane posodobljene smernice glede prednostnih skupin za cepljenje proti covidu-19 in oblikovana priporočila za uporabo posameznih cepiv v trenutnih razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene.
Tako se mRNA cepiva proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna praviloma uporabljajo: za osebe, stare 80 let in več, za oskrbovance v DSO in za zdravstvene delavce, stare 65 let in več, za vse, ki še niso bili cepljeni. V nadaljevanju se bodo omenjena cepiva uporabljala po naslednjem vrstnem redu, in sicer za (i) osebe stare 75 let in več, (ii) osebe stare 70 let in več ter posebej ranljive kronične bolnike ne glede na starost in (iii) osebe stare 65 let in več.
V trenutnem položaju glede cepiv, pa se cepivo AstraZeneca uporablja za: (i) posebej ranljive kronične bolnike, stare od 18 do 64 let, lahko tudi starejše z ali brez kroničnih bolezni, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje, po presoji izbranega osebnega zdravnika. V kolikor je več posebej ranljivih kroničnih bolnikov iz iste skupine, imajo prednost starejši. Nadalje za cepljenje nepomičnih oseb na domu ne glede na starost, za zdravstvene delavce in sodelavce stare od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni, za institucionalizirane osebe, to so varovanci in zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah, stare od 18 do 64 let, ki še niso bile cepljene, za zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami, stari od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni.
Prednostni vrstni red za cepljenje nepomičnih oseb se določi v skladu s strategijo cepljenja glede na starost oz. pridružene bolezni. Najprej stari 80 let in več in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost – prednost imajo starejši. Bodo pa po zagotovilih Kreka v naslednjem tednu cepljeni že vsi 80-letniki, ki so se prijavili.
-
-
-
-
-
