Milenina kolumna: Napake, s katerimi moramo živeti

0
104
(foto: freepik.com)

Sem in tja se nam v življenju zgodi tudi kaj zoprnega: da ga polomimo, ko bi si tega najmanj želeli. Še huje: polomimo ga po spletu naključij, nagonsko, ali kar tako, ker nam je bilo to ”namenjeno”.
Da stresemo v nedeljsko juho namesto soli – sladkor, je še najmanj zoprno. Če so tisti, za katere kuhamo, strpni in razumevajoči, bomo zlahka preživeli.
*
Lahko ga krepko polomimo, ko se odločimo za nakup česar koli, ne da bi prej preverili priporočila. Iztok in Manca sta lansko leto kupila mansardno stanovanje, ki niti ni bilo poceni. Na prvi pogled je bilo videti idealno, čudovit razgled je bil še posebej zaračunan. Zalomilo pa se je, ko sta želela pod tuš. Topla voda je tekla le ob redkih večerih. Ko je pritisnil mraz, so ostali radiatorji mrzli. Prišli so mojstri in ugotovili, da je črpalka za tolikšno število stanovanj v eni stavbi – neustrezna. Kaj sta hotela? Ker so bili ostali stanovalci slepi in gluhi za njuno prošnjo, sta morala kupiti zmogljivejšo sama.
*
Janko je dobil službo v nekem laboratoriju zdravstvenega doma. Šefica je bila zelo avtoritativna, za njenim hrbtom se je šepetalo, da je tudi zelo zlobna. Ker se ji tega ni nihče upal reči, se je nekoč, ko mu je zlezla vrh glave, opogumil Janko. Maščevanje je bilo z njene strani zelo sladko, za Janka pa mukotrpno. Po dobrega pol leta je dobil službo v Leku, tam pa je že po nekaj dneh trčil v Emo, se zaljubil vanjo…
Hudič pa je imel mlade, ko ga je prvič pripeljala domov. Srce mu je zlezlo v hlače, ko se je zazrl v oči svoje nekdanje šefice. Ljubezenska zveza je kmalu razpadla, kajti ženska je naredila vse, da je nesojenega zeta nagnala od hiše.
*
Danes sem po več kot letu dni dobila vrnjen denar. Polomila sem ga in namesto 51 evrov nakazala 510 evrov. Manko me je tolkel po glavi, a sem kar verjela, da bodo ”napako takoj popravili”. So jo, ampak s precej časovnega zamika!
*
Jasmini sem poslala knjigo- z odkupnino. Razjezila se je name, ker sem ji obljubila, da ji jo podarim. Žal sem na to pozabila, priznam. Upam, da mi bo oprostila, da sem ga pošteno polomila.
*
Eli je bila zelo navezana na domače. Vseeno se je odločila in se preko ”Erasmusa” napotila v Španijo, na podiplomski študij. Že po nekaj dneh je spoznala, da ga je polomila. Dolgčas po domačih je bil prevelik. Sedla je na prvo letalo in se vrnila.
*
Nekoč je Neda kupila krasno obleko, v trgovini ji je bila kot ulita. Doma jo je- po obilnem kosilu – pomerila še enkrat. Ko se je gledala v ogledalo, je ugotovila, da ga je pošteno polomila. Obleka se ji je sicer še naprej lepo prilegala, a ”videla” se je vsaka žlica, ki jo je nesla v usta.
*
Marsikaj, kar naredimo celo z dobrimi nameni, se kasneje izkaže za ”živo” polomijo. Včasih moramo s to polomijo celo živeti. Do konca življenja. Včasih pa zmoremo dovolj moči in si jo ”snamemo” z ramen.

O Mileni Miklavčič boste veliko zanimivega našli na spodnji povezavi:

JUTRI 2052 Spletna stran pisateljice, raziskovalke in novinarke Milene Miklavčič

Milena Miklavčič je avtorica knjižnih uspešnic Ogenj, rit in kače niso za igrače

Za knjigo s posvetilom pišite na
[email protected]
Ali pa jo naročite preko povezave
https://goo.gl/1qx5mf