Prepoznajte znake znotrajmožganske krvavitve

Znotrajmožgansko krvavitev prištevamo med žariščne možganske kapi in je najpogosteje posledica bolezni manjših znotrajmožganskih žil v globokih predelih velikih možganov, v malih možganih in možganskem deblu.

Možganska kap vsako leto prizadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji zaradi možganskožilnih bolezni zdravi vsako leto okrog 4400 ljudi, okoli 2100 pa jih umre. Od teh je pri 10 % vzrok smrti možganska kap.

Znotrajmožganska krvavitev in krvni tlak
Vzrok za nastanek bolezni žil je ponavadi povišan krvni tlak. Krvavitev je najpogostejša pri bolnikih srednjih let in starejših. Vzrok za znotrajmožgansko krvavitev je lahko tudi sprememba žil zaradi nalaganja posebnega pigmenta na žilno steno, kar je značilno za starejše bolnike.

Vzrok so tudi nepravilno odmerjena antikoagulacijska zdravila, ki jih bolniki prejemajo zaradi drugih bolezni, kot so trepetanje preddvorov, umetna srčna zaklopka, stanje po globoki venski trombozi ali po pljučni emboliji. V zadnjem času je vse pogostejši vzrok za krvavitev pri mladih bolnikih zloraba drog, se posebno amfetaminov in kokaina.

Poslabšanje klinične slike po znotrajmožganski krvavitvi nastane zaradi učinka razširitve krvavitve in razvoja možganske otekline. Zdi se torej, da je preprečevanje večanja krvavitve pomemben cilj pri zdravljenju. Čas, ki ga imamo na razpolago za tako zdravljenje je kritičen, saj pride do povečevanja krvavite zelo hitro. Po zadnjih raziskavah je ugoden čas zdravljenja najkasneje štiri ure po jasnem nastanku simptomov in znakov krvavitve.

Kakšni so najpogostejši znaki možganske kapi?

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112)

Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja