Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami

0
90
Vse več ženske se vsak dan sooča s psihološkim in fizičnim trpinčenjem v „varnem“ zavetju svojega doma, zalezovanjem, nadlegovanjem, posilstvi, pohabljanjem, sklenitvami zakonskih zvez, v katere jih prisilijo družinski člani, in sterilizacijo proti lastni volji. (foto: pexels.com)

V spomin na leta 1960 brutalno umorjene sestre Mirabal, politične aktivistke iz Dominikanske republike, od leta 1981 25.november obeležujemo kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje je boleča tema;  ne ozira se na družbene, gospodarske ali nacionalne razmejitve. Vse več ženske se vsak dan sooča s psihološkim in fizičnim trpinčenjem v „varnem“ zavetju svojega doma, zalezovanjem, nadlegovanjem, posilstvi, pohabljanjem, sklenitvami zakonskih zvez, v katere jih prisilijo družinski člani, in sterilizacijo proti lastni volji. Primerov nasilja nad ženskami je nešteto, njegove žrtve pa brezštevilne.

Gre za hudo kršitev človekovih pravic, ki še vedno pogosto ostaja nekaznovana. In gre za pojav, kjer se žrtev zaradi tesnih stikov, ki jih ima s povzročiteljem nasilja – tako ekonomsko, kot čustveno – odloči, da nasilja ne bo prijavila, ali da bo vloženo prijavo umaknila. Številne ženske je namreč preveč strah ali pa tudi sram, da bi poiskale pomoč, molk pa lahko vodi tudi v smrt. Ženske, ki o nasilju vendarle spregovorijo, so pogosto preslišane. Razlog za neprijavo pa je tudi strah pred sekundarno viktimizacijo.

Zato je toliko bolj pomembno, da gradimo pot, s katero bomo preprečili nasilje nad ženskami tako preko zakonodajnih ukrepov, kot tudi preko obveščanja javnosti ter usposabljanja vseh deležnikov za prepoznavanje nasilja. Ob tem ne smemo pozabiti tako na pomen dela z žrtvami, kot tudi s storilci.

Ministrica Lilijana Kozlovič

mag. Lilijana Kozlovič, ministrica: »Kot ministrica podpiram sodelovanje ministrstva za pravosodje pri izvajanju Istanbulske konvencije, hkrati pa se zavzemam za zakonodajo in prakso, ki ženskam in otrokom omogoča še večjo zaščito pred spolnim in drugim nasiljem. Z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter s centri za socialno delo bomo okrepili sodelovanje in koordinacijo pri obravnavi žrtev nasilja. Saj kurativa ni dovolj, potrebna je preventiva, preučitev celovitega pristopa k restorativni pravičnosti. Potrebno je spremeniti vzorce v naši družbi. In pomembno je dati jasen signal, da je vsakršno nasilje nedopustno!«

Državni sekretar Matic Zupan

Matic Zupan, državni sekretar: »Začeti je treba na začetku – pri vzgoji in izobraževanju – in že v rosnih letih posamezniku vzgojiti občutek in empatijo do sočloveka. Pomemben je dvig kvalitete naših odnosov, komunikacija in način reševanja konfliktnih situacij.«

Državni sekretar Zlatko Ratej

Zlatko Ratej, državni sekretar: »Vsak posameznik je kot del družbe s svojim odzivom na nasilje odgovoren, ali bo nasilje obsojanja in graje vredno dejanje, ali bo ustrezno sankcionirano in s tem posledično zmanjševano in ustavljeno. Na Ministrstvu za pravosodje smo pripravili zaostritev kaznovanja dejanj zoper spolno nedotakljivost žensk, tako da bo pri kaznivem dejanju posilstva nesoglasje žrtve razumljeno kot posilstvo.” 

Z glavnim ciljem večje zaščite žensk in otrok ter ostalih ranljivih skupin pred nasiljem na Ministrstvu za pravosodje izvajamo zakonodajne in druge aktivnosti. Tako je pred obravnavo na vladi predlog novele Kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi spremembe v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Menimo, da je v zakoniku potrebno  ustrezno definirati kaznivo dejanje posilstva po »modelu soglasja«, kar je pomemben preskok od obstoječega tradicionalnega »modela prisile«.

Vir prispevka: Ministrstvo za pravosodje