Pojasnjujemo: Dela upokojencev, ki ne vplivajo na pokojnino

(foto: freepik.com)

Tudi ko smo že upokojeni, lahko opravljamo določena dela. Nekatera dela vplivajo na uživanje pokojnine, spet druga pa ne. V prispevku si preberite, katera so tista dela, ki jih lahko opravljate v času upokojitve in ne vplivajo na pokojnino.

Poznamo več vrst dela, ki ne zahtevajo vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niti ne vplivajo na uživanje pokojnine. Taka dela vam omogočajo ponovno aktivacijo, s čimer ohranjate družbeno in individualno udejstvovanje in delovanje ter imate poleg pokojnine dodaten zaslužek.

Dela upokojencev, ki ne vplivajo na pokojnino, so:

Delo upokojenca v okviru drugega pravnega razmerja – pogodbe civilnega prava (na primer avtorska, podjemna, mandatna pogodba …)
Če ste upokojenec, lahko opravljate delo po podjemni, avtorski, mandatni ali drugi pogodbi civilnega prava in se vam ni treba obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati.
Pri tem delu ni omejitev glede števila ur dela niti višine zaslužka, pride pa do spremembe pri plačilu dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Na podlagi takega dela niste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, morajo pa izplačevalci plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila, in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Foto: freepik,com

Začasno in občasno delo upokojencev
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da lahko vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali delno predčasno pokojnino!, saj so še delovno aktivni), opravljajo začasno ali občasno delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
V pogodbi mora biti, poleg osnovnih podatkov o delodajalcu in upokojencu, navedena tudi vrsta in obdobje dela, število ur dela, urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka.

Delo lahko opravljate v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, izjemoma se lahko do trikrat letno opravi tudi 90 ur v koledarskem mesecu, pri čemer lahko seštevek vseh ur opravljenega začasnega in občasnega dela znaša največ 720 ur v koledarskem letu. Neizkoriščenih ur preteklega meseca ne morete prenašati v naslednji koledarski mesec. Delo lahko opravljate pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne smete preseči predpisane omejitve glede števila ur in tudi višine dohodka.

Še več informacij boste našli tukaj.

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo opravljate, kadar opravljate dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravljate druga manjša dela (pomoč starejšim, gospodinjska dela, varstvo otrok, vzdrževanje objektov, inštrukcije …). Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar sami izdelujete izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodajate, ali kadar nabirate ter prodajate gozdne sadeže ali zelišča. Dela ne smete opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali za samozaposleno osebo. Osebno dopolnilno delo morate priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Na podlagi takega dela niste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, dodaten dohodek ne vpliva na uživanje pokojnine, pride pa do spremembe pri plačilu dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. S plačilom prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačate prispevek za posebne primere zavarovanja, in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Še več boste našli tukaj.

Foto: freepik.com

Kratkotrajno delo

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v partnerski zvezi lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v partnerski zvezi enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v partnerski zvezi lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

    Navedeno delo lahko opravljate največ 40 ur mesečno. Za navedeno delo ne prejmete plačila, delodajalec pa vam lahko povrne stroške prevoza in prehrane med delom.

Še več boste našli tukaj.


Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota.

Še več boste našli tukaj.

Funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe

Če po upokojitvi pridobite:

  • samo status družbenika,
  • samo status prokurista,
  • status družbenika in status prokurista,
  • samo status poslovodne osebe (direktorja),
  • tak status ne vpliva na višino pokojnine. Prav tako ni omejitev v številu ur dela niti v znesku zaslužka.

Še več boste našli tukaj.

foto: freepik.com


Delo uživalca invalidske pokojnine

Če kot uživalec invalidske pokojnine vstopite v obvezno zavarovanje, izgubite pravico do invalidske pokojnine.

Pri navedenem uživalce invalidskih pokojnin razlikujemo glede na ugotovljeno invalidnost oziroma izgubljeno/zmanjšano delovno zmožnost:

  • splošna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela na trgu dela, zato tudi ne more opravljati dela v okviru drugega pravnega razmerja, začasnega in občasnega dela, osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
  • poklicna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati svojega poklica niti nima več preostale delovne zmožnosti oziroma izpolnjuje druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (41. člen ZPIZ-2). Tak uživalec invalidske pokojnine lahko opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, začasno in občasno delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji, če tako delo ni povezano z ugotovljeno invalidnostjo.

Še več boste našli tukaj.

Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS