Prvega oktobra obeležujemo mednarodnidan starejših in na današnji dan je minister Janez Cigler Kralj zapisal sledeče:
“Vloga starejših v družbi in skrb za starejše je prednostna naloga mojega mandata in ključna tema dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na ranljivosti starejših je dodatno in močno opozorila epidemija COVID-19, saj so med najbolj izpostavljeni bili ravno starejši. Na nas je, kako bomo zastavili skrb za starejše in koliko bomo sočutni. Starost je neobhoden del življenja vsakega od nas. Prav zato mora postati vključujoča, dejavna, dostojanstvena. Vključujoča družbo, ki starejših ne odriva, je zame pomemben cilj ob zavedanju, da je veriga močna tako, kot je močan njen najšibkejši člen.
Prav zato že od prvega dne mandata namenjam izjemno, tudi osebno pozornost temu področju, ki je bilo žal prepogosto pozabljeno, česar posledice čutimo še danes. Sam sem skupaj z ekipo na ministrstvu tako v prvem valu, kot sedaj, ko se ponovno pojavljajo vnosi okužb v domovih za starejše in drugje, v stalnem stiku tako z direktorji domov, kot tudi s Skupnostjo socialno varstvenih zavodov. Našim zavodom v okviru svojih pristojnosti nudimo vso potrebno pomoč. Zaznavamo potrebe in stiske in nanje tudi odgovarjamo. Ne le simbolično, tudi konkretno. Že pet zakonodajnih paketov pomoči za obvladovanje posledic epidemije namenjamo tudi, in predvsem, ranljivim skupinam.
Peti sveženj proti-korona paketa zato vključuje številne ukrepe pomembne z vidika preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe na COVID-19 v domovih za starejše. Zagotavljamo začasno razporeditev zaposlenih v domove, ki se soočajo s povečanim obsegom dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe na COVID-19. Zaposleni, ki bodo začasno razporejeni zaradi nujnih delovnih potreb, bodo upravičeni do 20 odstotnega dodatka. Zagotavljamo tudi dodatek za zaposlene, ki neposredno delajo z obolelimi za COVID-19, in sicer v višini 30 odstotkov.
Epidemija COVID-19 v začetku 2020 je pokazala, da je med ključnimi elementi za uspešno spopadanje s posledicami virusa tudi ustrezna zaščitna oprema. Zato smo v okviru PKP5 zagotovili financiranje zaščitne opremo za izvajanje ukrepov omejevanja okužbe COVID-19. Iz proračuna pa se bodo tudi v prihodnje krili stroški izpada prihodkov domov za starejše zaradi nezasedenih kapacitet.
Na vse aktualne izzive, ki jih prinaša COVID-19 se torej skušamo odzivati hitro in učinkovito. A dejstvo je, da je COVID-19 obdobje, ki je še bolj kot kdaj koli poprej razgalil dva ključna sistemska problema na področju oskrbe starejših, to je kadrovska in finančna podhranjenost domov za starejše. Veseli me, da smo v tem mandatu vendarle naredili pomembne premike tudi na tem področju.
Gradili in obnavljali bomo domove za starejše s podelitvijo koncesij in intenzivnim črpanjem evropskih sredstev. Pri slednjih gre za projekte, vezane na zagotovitev dodatnih kapacitet za dnevno varstvo in deinstitucionalizacijo, kar bi posledično sprostilo tudi mesta v domovih, obenem pa zagotovilo dodatna delovna mesta.
Rešujemo tudi problem kadrovske podhranjenosti domov. 29 milijonov EUR smo namenili reševanju kadrovske stiske v naslednjih dveh letih za cca 620 dodatnega kadra za vse izvajalce institucionalnega varstva v javni mreži, pri čemer bo več kot 550 dodatnih zaposlitev v domovih za starejše. To pomeni, da kadrovska okrepitev in izboljšanje standardov v domovih ne bo preložena na pleča stanovalcev/uporabnikov oziroma njihovih svojcev. Postopki zaposlitev so že v teku pri izvajalcih.
Želimo vzpostaviti pregleden in dostopen sistem varstva starejših, ki omogoča, da starejši čim dalje ostanejo v domačem okolju, z vso oporo, ki jo potrebujejo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oblikuje in podpira številne aktivnosti in politike, ki imajo velik vpliv na kvaliteto življenja starejših. Kljub vsem do sedaj sprejetimi ukrepi, še vedno ostajamo v času, ko so pred vsemi nami postavljene velike preizkušnje. V odzivanju nanje je pomembno, da krepimo medsebojno sodelovanje, solidarnost in soodgovornost. Skrb zase in za druge nam vsem daje občutek koristnosti in to je tisto vodilo, ki mu moramo slediti kot družba. Prav tako ostaja ključna skrb tudi ohranjanje oziroma izboljšanje socialno ekonomskega položaja starejših.
Človek namreč, dokler živi, želi biti koristen, poklican, saj je temeljna potreba slehernika biti viden in slišan. S povezovanjem različnih generacij lahko dosežemo vključujočo družbo, ki starejših ne odriva, kar je zame pomemben cilj ob zavedanju, da je veriga le tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen.”
-
-
-
-
-
