DZ je septembrsko sejo nadaljeval z drugo obravnavo predloga SDS za dopolnitev pokojninskega zakona. Z njim želijo izenačiti pravice zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili, s tistimi, ki se jim je doba prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Poslanske skupine so predlog podprle, je včeraj poročala STA.
Pokojninska novela iz leta 2017 določa, da se bo doba prostovoljne vključitve v zavarovanje pred 31. decembrom 2012 štela kot pokojninska doba brez dokupa. Ta rešitev pa ni veljala za tiste zavarovance, ki so pokojninsko dobo v istem obdobju dokupili.
V SDS opozarjajo, da je takšna ureditev nepravična, ker ni stvarno utemeljenega razloga za drugačno obravnavo tistih, ki so pokojninsko dobo zakonito dokupili in zanjo plačali prispevke po veljavnih zakonskih določbah. To razlikovanje želijo odpraviti in predlagajo, da se dokupljena doba pred 31. decembrom 2012 obravnava enako kot pokojninska doba brez dokupa in kot doba prostovoljne vključitve v zavarovanje ob pogoju plačila prispevkov.
V SDS predlagajo tudi, da se izenači obseg pravic nekdanjih zavarovancev iz kmetijske dejavnosti glede na višino vplačanih prispevkov in ne glede na administrativno opredelitev, ali je bil nekdo zavarovan kot t. i. združeni ali kot drugi kmet.
Vlada predlog podpira, saj je pokojninski sistem postavljen tako, da so pravice vezane na predhodno zavarovanje in vplačilo prispevkov. Vendar pa je državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič pri tem opozorila, da gre pri predlagani spremembi za parcialni ukrep, ki mu mora slediti sprejetje ostalih ukrepov za vzdržnost sistema.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS izpostavili, da predlog odpravlja diskriminatorno ureditev, po kateri vojaška in študijska leta, dokupljena do konca leta 2012 po takrat veljavni zakonodaji, niso upoštevana kot pokojninska doba brez dokupa. Prav tako se odpravlja diskriminacija kmečkih zavarovancev, ki so plačevali v blagajno za poln obseg pravic, priznan pa jim je ožji obseg, je dejala Karmen Furman. V NSi pa menijo, da je trenutna vlada dokazala, da ji je mar za male ljudi in kmete, ki se jim je zgodila krivica.
V SMC so spomnili, da gre pri predlogu za logično nadaljevanje številnih poskusov za popravo ureditve prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. V DeSUS se zavedajo, da je vsaka pokojninska reforma zelo občutljiva zadeva, ker lahko povzroči krivice. Te se morajo popraviti, je dejal Jurij Lep.
Problemov zaradi staranja prebivalstva bo po svarilu SAB vedno več, če se njihovega reševanja ne bodo pravočasno lotili, je izpostavil Andrej Rajh. Predlagatelja pa je pozval še, naj se tudi upokojencem zagotovi 13. pokojnina. Če mu zaradi preobremenjenosti zaradi novega koronavirusa to ne bo uspelo, bodo to storili v SAB.
V Levici so spomnili na tiste, ki so bili prostovoljno vključeni v zavarovanje tudi po sprejetju pokojninske reforme iz leta 2012, saj jim nihče ni pojasnil, da se ta doba ne bo priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Glede na to so vložili dopolnilo, po katerem bi se jim vplačano obdobje štelo kot pokojninska doba brez dokupa.
V SD bodo podprli tako predlog kot dopolnilo Levice. Sicer pa se strinjajo s tistimi, ki menijo, da je v prihodnje treba zagotoviti izenačitev vseh dob v okviru sistematičnega posega v pokojninski sistem.
Pokojninska reforma iz leta 2012 je še vedno polna anomalij, pa so prepričani v SNS. Tako so denimo v letih po njeni uveljavitvi odhajali v pokoj z mizernimi odmernimi odstotki, je izpostavil Jani Ivanuša.
STA
-
-
-
-
-
