Statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da vsako leto diagnozo demence dobi deset milijonov ljudi, torej v povprečju ena diagnoza vsake tri sekunde! Ker se svetovno prebivalstvo stara, strokovnjaki pričakujejo skokovit porast števila bolnikov v prihajajočih desetletjih.
Večina držav še nima razvitih ali vpeljanih strateških načrtov za dolgoročno oskrbo ostarelih dementnih bolnikov, zato predstavlja takšna diagnoza veliko čustveno, socialno in finančno breme ne le za bolnike, temveč tudi za njihove svojce.
Se demenca lahko zdravi?
Če zdravljenje, ki je trenutno na voljo, ni dovolj učinkovito pri razviti bolezni, kakšne so torej alternative?
Strateško daleč najboljša izbira je primarna preventiva – preprečevanje nastanka bolezni z zdravim življenjskim slogom. Dobra novica je, da velja načelo: kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane. V praksi to pomeni:
zdravo prehrano,
redno telesno dejavnost,
izogibanje škodljivim vplivom kajenja in pretiranega
uživanja alkohola,
zadostno količino kakovostnega spanca in
preživljanje prostega časa na način, ki nas najbolj izpolnjuje.
Strokovnjaki priporočajo mediteranski tip prehranjevanja, ki vključuje veliko sveže zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin (ki jih v izobilju najdemo v oljčnem olju in ribah), vlaknin in stročnic, zmerne uživanje rdečega vina in čim manj sladkarij, nasičenih maščobnih kislin (npr. masla in ocvrtih živil) ter rdečega mesa.
Sredozemski tip prehranjevanja vključuje tudi družabni vidik priprave in uživanja hrane, saj vsi vemo, da dobra hrana tekne še bolje v dobri družbi in brez naglice. Podobna priporočila zajema tudi dieta MIND (mind, angl. izraz za um). Gre za akronim iz Mediterranean-DASH Intervention for Neurodegenerative Delay – torej kombinacijo mediteranskega tipa prehranjevanja in diete DASH, ki pomaga pri zniževanju arterijskega krvnega tlaka, oboje skupaj kot preprečevanje nevrodegenerativnih obolenj.
Priporočena tedenska količina zmerne telesne dejavnosti (npr. hitre hoje, kolesarjenja, plavanja, dela na vrtu ipd.) je dve uri in pol, pri izbiri dejavnosti pa je potrebno upoštevati svojo telesno pripravljenost in se zavedati, da je vsakršna dejavnost boljša kot nič.
Škodljivi vplivi, ki se jim je smotrno izogibati, vključujejo kajenje (tudi pasivno), zlorabo drog in alkohola in, ker je govora ravno o zdravju možganov, tudi poškodbe glave. Niso nevarne le akutne poškodbe, temveč tudi ponavljajoče se majhne poškodbe možganov, do katerih prihaja pri kontaktnih športih, še najpogosteje pri boksu, žal pa tudi pri poklicnih igralcih nogometa, ki pogosto in z vso močjo streljajo z glavo.
Povprečen odrasel človek potrebuje približno osem ur spanca na noč, vendar obstajajo razlike med posamezniki, saj so nekateri spočiti že prej, drugim pa osem ur spanja ne zadošča.
Namen prostega časa je, da se razbremenimo pritiska, ki smo ga deležni med delom, in si naberemo novih moči. Nič ni narobe z dejavnim preživljanjem prostega časa, dokler hobijev ne jemljemo tako zares, da nam pričnejo predstavljati stres. V prostem času se lahko učimo novih, ali pa obnavljamo že naučene veščine, uživamo v dobri družbi, ali pa se lotimo česarkoli drugega, kar pripomore k našemu dobremu počutju.
Prispevek smo našli na portalu zasrce.si: https://zasrce.si/clanek/zdravi-mozgani-v-zdravem-telesu/
-
-
-
-
-
