KUHAJMO SKUPAJ: Marelična marmelada – taka, po babičino

Marelična marmelada (foto: Selma Bizjak)

Marelična marmelada – taka, po babičino, brez želirnih sredstev. Iz domačih, dišečih marelic. Pripravim jo samo z dodatkom sladkorja. Zgostim pa jo tako, da jo kuham toliko časa, da je dovolj gosta. Tako, kot so to počele naše babice, brez želirnih sredstev.

Za 6 manjših steklenih kozarčkov potrebujemo:

2 kg domačih marelic, 1.2 kg sladkorja (lahko tudi manj, nekje od 600 g naj bi ga le bilo na tako količino sadja).

Priprava:

Marelice operemo.
Jih razpolovimo in odstranimo koščico.
Manjše samo razpolovimo, večje narežemo na kak košček več.
Damo jih v lonec in jim dodamo sladkor.
Kuhalno površino prižgemo na zmerno temperaturo in nanjo postavimo lonec z marelicami in sladkorjem.
Mešamo dokler se sladkor ne raztopi.
Počakamo, da zavre in temperaturo kuhališča še malo zmanjšamo. Toliko, da počasi vre.
Med kuhanjem marmelade jo večkrat premešamo, da se slučajno ne prismodi.
Kuhamo do želene gostote. Le-to preverimo tako, da damo na manjši krožnik žlico marmelade in ko se ohladi vidimo, koliko je gosta.
Sama sem jo kuhala dve uri.
Kuhano marmelado še vročo prelijemo v čiste in suhe steklene kozarce in jo hermetično zapremo.
Tako zaprte kozarce postavimo v večji lonec, prilijemo vodo in jih zavremo.
Vzamemo jih iz vode in jih v večji prt iz blaga polagamo s pokrovčkom navzdol.
Ko so vis iz lonca, jih pokrijemo s prtom in tako pustimo čez noč.
Ohlajene kozarce z marmelado postavimo v temen in hladen prostor.
Tako hranjena marmelada zdrži celo leto. Seveda, če zaradi svoje slastnosti ne poide prej!

Foto: Selma Bizjak

Več o meni

“V prvi vrsti sem mama. Takoj za tem pa z vsem srcem in dušo predana
kuhinji. Obožujem mešanico slovensko italijanskih jedi, ki jim dodam osebno noto. Torej njoki, pašte, pizze, lazanje, narastki, mesne jedi, veliko zelenjave in veliko užitkov v kuhinji. Sladice. Predvsem sladke, kremne, sadne in pa seveda slovenske tradicionalne.

Že kot majhna deklica sem se navdušila nad ustvarjanjem in delom v kuhinji.
S pomočjo pručke sem dosegla delovni pult, kjer sem mesila testo in najprej oblikovala piškote.

Žilico za delo v kuhinji sem podedovala po babici, Prekmurki. In seveda sem zgled dobila pri mami.

Sem samouk in globoko v srcu upam, da se mi bo želja po tem, da bi kuhala v restavraciji ali domači gostilni nekoč izpolnila.

Sledim svojim željam. Zato sem začela s svojim kulinaričnim blogom. Za začetek.

Sledite mi lahko tudi vi!

Na Facebook-u pa sem pred leti ustvarila kulinarično skupino “Kuhamo z
ljubeznijo & Sladko Slane Brbončice” v kateri je že skoraj 27.000 članov in kjer se dnevno družimo z objavami jedi in izmenjavo receptov.” Najdete nas tukaj.

Mojo stran z recepti pa si lahko pogledate tudi tukaj.

Z Vami kuha Selma Bizjak.