Na pobudo Evropskega ščitničnega združenja 25. maja obeležujemo svetovni dan ščitnice. Težave, povezane s ščitnično žlezo, ima na stotine ljudi po svetu. Čeprav ščitnični bolniki ne veljajo za ogrožene zaradi covida-19, v evropskem združenju opozarjajo, da bi lahko bili zaradi drugih obstoječih bolezni bolj ranljivi pred virusom.
Svetovni dan ščitnice po svetu obeležujejo od leta 2008, v Sloveniji pa od leta 2016.
Evropsko združenje, ki je dalo pobudo za ta dan, letos zaradi pandemije covida-19 ni moglo prirediti običajnih dogodkov. V poslanici so zato opozorili na ranljivost oseb s težavami ščitnice, ki bi zaradi drugih bolezni lahko postali ranljivejši pred virusom. Ščitnične bolnike so zato pozvali, naj pozorno upoštevajo priporočila svojega zdravnika.
Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin ter trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli.
Če ščitnica zboli, se lahko spremenita velikost ali oblika žleze, lahko se spremeni tudi njena funkcija. Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih.
Avtoimunsko bolezen ščitnice Hashimotov tiroiditis ima približno 20 odstotkov žensk in dvakrat manj moških. Hashimotov tiroiditis je najpogostejši vzrok za premajhno delovanje ščitnice. Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroči avtoimunska bolezen ščitnice, ki jo imenujemo bazedovka.
Ob ustreznem zdravljenju in upoštevanju navodil bolniki z boleznimi ščitnice nimajo slabše kakovosti življenja kot ljudje z zdravo ščitnico.
STA
-
-
-
-
-
