Še posebej v času prehladnih obolenj, gripe in drugih virusnih obolenj je zelo pomembno, da skrbimo na zadostno higieno rok.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je gripa lahko huda bolezen, ko ste starejši od 65 let. Od 80 do 90 odstotkov vseh smrti, povezanih z gripo, doleti ljudi, starejše od 65 let. Pri starejših ljudeh je tudi precej večje tveganje bolnišničnega zdravljenja zaradi gripe kot pri mlajših zdravih odraslih. To pa zaradi tega, ker imunski sistem z leti slabi in postaja vse manj učinkovit v boju proti okužbam, kot je gripa.
»Gripa je nalezljiva bolezen, ki se širi od človeka do človeka predvsem s kašljanjem, kihanjem in tesnim stikom. Epidemije gripe se običajno pojavijo pozimi. Vsakdo, ne glede na starost, lahko zboli za gripo,« še pojasnjujejo pri NIJZ in navajajo znake, ki so značilni za to bolezen: »Vročina in mrzlica, kašljanje, bolečina v mišicah, glavobol in utrujenost.«
S čistimi rokami ohranjamo naše zdravje
Poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema je skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb. Številne bolezni se širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembna higiena rok in kašlja.
Zakaj umivanje rok?
Pri NIJZ pojasnjujejo, zakaj je potrebno redno umivanje rok: “Na koži rok se, poleg stalno prisotne mikrobne flore, občasno lahko zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki pridejo na kožo rok ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z naših rok odstranimo in tako preprečimo razvoj bolezni.”
Kdaj in kako si pravilno umijemo roke?
Roke naj bi z milom umivali vsaj 20 sekund. Roke si umijemo takoj, ko se umažejo. Posebej skrbno pa si umivamo roke pred, med in po pripravi jedi, še posebej dosledno, če rokujemo s surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem; pred jedjo; vsakič preden koga hranimo; pred nego in po negi bolnika v domačem okolju; pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana; po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča; po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec (če nimamo pri sebi robca, v katerega bi zakašljali ali kihnili, potem to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste); po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali) ali živalskih odpadkov; po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov.
“Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila potrebno, predvsem ob pravem trenutku in seveda pravilno. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa v naše telo ne zanesemo škodljivih mikroorganizmov. Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj,” še poudarjajo pri NIJZ.
-
-
-
-
-
